Diane Chamberlain - Majhno mesto, velike laži

 

Dvoplastna zgodba romana Majhno mesto, velike laži, ameriške pisateljice Diane Chamberlain govori o dveh mladih slikarkah, ki ustvarjata v različnih obdobjih in o eni stenski poslikavi.

Anna Dale, mlada slikarka iz New Jerseyja, je leta 1939 zmagala na državnem natečaju za stensko poslikavo, ki bo krasila steno ene od ameriških pošt. Njeno poslikavo bodo postavili na steno pošte v mestecu Edenton, v Severni Karolini. Anna ni bila prav dobro sprejeta. Kot prvo je ženska, ki prihaja iz severa, kaj ona ve o življenju in sobivanju belcev in temnopoltih v Edentonu! Kot drugo pa je prevzela delo mestnemu slikarju, ki ima družino in že celo življenje živi v tem mestu. To, da je bil natečaj anonimen, nikogar ne briga. 

Anni pomaga temnopolti mladenič Jessy, ki ga ne zanima nič drugega kot slikarstvo in umetnost. Za meščane ni hujšega kot mlada belka in temnopolti mladenič. Ko se vmeša še mestni slikar, se njuno življenje korenito spremeni.

Nekaj desetletij kasneje se mlada umetnica Morgan znajde v ženski kaznilnici. Prestaja kazen za zločin, ki ga je priznala, a ga ni storila. Storilec je bil njen "kvazi" fant, ki je pijan povzročil nesrečo in pobegnil.

Iz kaznilnice jo reši Lisa, hči znanega slikarja Jesseja Wiliamsona, ki je umrl pri svojih 95-ih letih in ji zapustil nenavadno oporoko. Če hoče obdržati družinsko hišo, mora iz kaznilnice rešiti Morgan, ta pa bo morala restavrirati ogromno poslikavo, ki je desetletja zvita ležala v skladišču. 

Morgan je poznala in občudovala dela velikega slikarja. Toda, zakaj je izbral prav njo za to delo, ki ga niti ne obvlada. Nikoli se ni ukvarjala z restavratorstvom. In od kod in kako jo slikar pozna? Kdo je ustvaril slikarijo in zakaj jo je treba ravno sedaj restavrirati? Množica na videz nerešljivih vprašanj s temeljitim raziskovanjem in s pomočjo prijaznega galerista, dobijo svoje presenetljive odgovore.

Ocena: 4/5

Diane Chamberlain

Majhno mesto, velike laži

Naslov izvirnika:

Big lies in a small town

Prevod:

Sara Menaše Jensterle

Založba Meander, Izola, 2023

472 strani

"Ko sem se zvečer končno odpravila domov, je bila že tema; med nočnimi sprehodi po Edentonu nisem nikoli občutila nobenega strahu. Mesto se mi je zdelo idilično; očarljiv raj ob vodi, kjer sem zlahka pomirila pretirano opreznost, ki sem jo razvila v kaznilnici. Med hojo se nisem več ozirala čez ramo; ko sem bila na ulici, svojih dlani nisem stiskala v pesti in nisem bila neprestano pripravljena na samoobrambo."

(Odlomek iz knjige: Majhno mesto, velike laži - Diane Chamberlain, stran 245)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

Kristin Hannah - Štirje vetrovi

 

Štirje vetrovi, ameriške pisateljice Kristin Hannah, je žalosten in pretresljiv roman o Ameriki v času med obema svetovnima vojnama. Borzni zlom, posledično tudi gospodarski zlom in brezposelnost. Kot da ne bi bilo dovolj gorja, jo je zagodla še narava. Predele ameriške zvezne države Teksas so kar nekaj let pestili peščeni viharji, ki so znani kot Prašna oziroma peščena skleda. Ti so prinesli sušo, opustošena polja in množično selitev prebivalstva proti Kaliforniji, obljubljeni deželi.

Tudi Elsa je morala zapustiti domačo kmetijo. S hčerko in mlajšim sinom so se odpravili na dolgo pot proti Kaliforniji. Oče jih je zapustil že prej. Sredi noči je izginil brez besed in slovesa. Bo že mama poskrbela za otroka, on ne zdrži več. 😎

Elsa in otroka so dokaj uspešno prebrodili nevšečnosti na poti. Ponoči so s tovornjakom prevozili tudi puščavo Mojave, čez dan je bil ta podvig nemogoč, kajti temperatura se dvigne krepko nad 40 stopinj. 

Spoznanje, kakšno je življenje priseljencev v Kaliforniji, je bilo kruto. Še slabše, kot se je bala Elsa. Kljub temu da so bili vsi Američani, so jih domačini slabo sprejeli. Zaničevali so jih, zmerjali in se jim izogibali. Služb in stanovanj za več tisoč novih priseljencev ni bilo. Kljub temu so prihajali novi in novi. Živeli so v šotorih in v "hiškah", zgrajenih iz kartonov in lesa, ki so ga nabrali v okolici. Vodo so prekuhavali, hrana, ki so jo uspeli dobiti, je bila slaba in bilo jo je malo. 

Pohlepni posestniki so priseljence izkoriščali. Za deset in več ur obiranja bombaža na poljih so dobili skromno plačilo. Ker je bilo obubožanih in lačnih delavcev v izobilju so kruti posestniki še dodatno zniževali borno plačilo. Ljudje so postajali vedno bolj nezadovoljni. Vse, kar so želeli, je pošteno plačilo za svoje delo, da bodo nahranili svoje otroke in imeli streho nad glavo. S pomočjo Delavske zveze se polagoma, a zanesljivo začenja upor proti pohlepu in izkoriščanju. Bogatejši so še bolj bogati, revni, ali so lahko revni še bolj revni! Je danes kaj drugače. 😢

Ocena: 4,5/5

Japonska kutina

Kristin Hannah

Štirje vetrovi

Naslov izvirnika:

The four winds

Prevod:

Vanja Rendulič Medvešček

Založba Učila, Tržič, 2023

464 strani

"Je naredila napako, ko ju je pripeljala sem? Za sabo so pustili vse, kar so poznali in imeli radi, da bi tukaj začeli znova, a kaj, če tu ni bilo novega začetka? Kaj, če gre za enako stisko in lakoto, kot je tista, ki so jo pustili za sabo? Ali za kaj hujšega?"

(Odlomek iz knjige: Štirje vetrovi, Kristin Hannah, stran 258)

Urbana kmetija. Siesta jagenjčkov 💜

Kristin Hannah - Slavček

Moja Aljaska

Kristin Hannah - Slavček

 

Pretresljivo, žalostno, nedoumljivo. Nedoumljivo, česa vse je zmožen človek do sočloveka. 

Ameriška avtorica Kristin Hannah nas v svojem romanu, Slavček, odpelje v čas druge svetovne vojne. V čas nacistične okupacije Francije, v čas kolaboracije, odporniškega gibanja, ki se vse bolj razrašča, in v katerem se vsak izkaže na svoj način.

V ospredju romana je zgodba dveh sester, ki ju življenje pesti že od zgodnjega otroštva. Vianne in nekaj let mlajša Isabelle Rossignol sta že v mladih letih ostali brez mame. Umrla je za rakom. Njun oče, ki je preživel grozote prve svetovne vojne, in si nikoli ni povsem opomogel, ju je prepustil v varstvo grobe tujke. 

Vianne je preudarna, umirjena, ima svojo družbo in za mlajšo sestro se ne zmeni kaj dosti. Rosno mlada se je poročila in z možem sta dobila deklico Sophie.

Isabelle je bila popolno nasprotje sestre. Vihravo, zaletavo in večkrat jezno dekle je zrastlo v prav takšno žensko. Ko so nacisti zasedli Francijo, je Isabelle, na vsakem koraku stresala jezo na vojake. Vojna je bila še na začetku in vojaki še niso bili tako krvoločni, kot so se izkazali proti koncu vojne.

Vianne je skrbela za hčerko in se izogibala vojakom, čeprav se je eden naselil tudi v njeni hiši. Na srečo, če lahko temu tako rečemo, je bil stotnik Beck do Vianne in Sophie spoštljiv.

Isabelle se je odpravila v Pariz. Pridružila se je odporniškemu gibanju in dobila vzdevek Slavček. Bila je zelo pogumna. Sestreljene angleške pilote je vodila čez Pireneje v San Sebastian, kjer jih je prevzel angleški konzulat. 

Obe sestri sta izkusili vojno v najkrutejši obliki. Izkoriščanje, poniževanje, posilstva, smrti, koncentracijsko taborišče. Jima bo sploh uspelo preživeti vse to. 😢

S čustvi pa tudi z grozo nabito branje, ob katerem je škatla z robčki skoraj obvezna.

Ocena: 4,5/5

'V ljubezni spoznamo kdo želimo biti, in v vojni spoznamo, kdo smo.' 

(Citat na naslovnici romana Slavček - Kristin Hannah)

Mozaik

Kristin Hannah

Slavček

Naslov originala:

The nightingale

Prevod:

Irena Furlan

Založba Učila, Tržič, 2015

486 strani

'Vianne ni oklevala. Zdaj je vedela, da nihče ne more ostati nevtralen - ne več - in kolikor jo je bilo strah, da bi hči odrasla v svetu, kjer dobri ljudje niso storili ničesar, da bi ustavili zlo, kjer je lahko dobra ženska obrnila hrbet roteči prijateljici. Segla je po otroku in ga vzela v naročje.'

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Slavček, stran 298)

Hijacinta

John Grisham - Sodnikov seznam

 

Jeri Crosby je šestinštiridesetletna profesorica politologije na Univerzi Južna Alabama. Že dobrih dvajset let išče morilca svojega očeta Bryana Burka, upokojenega profesorja prava. Obsedeno raziskuje in prepričana je, da ji je končno uspelo.

Po njenem naj bi bil storilec sodnik Ross Bannick. Deset let že sedi na sodniškem stolčku. Je bogat, ugleden in priljubljen. Kdo ji bo verjel, da ima sodnik dva obraza. Drugi je zelo krut in temačen. Jeri mu pripisuje kar šest umorov. Vsi so bili izvedeni na enak način, z udarcem in zadavljeni z mornariško najlonsko vrvjo.

Jeri je za vsako žrtev naredila dosje. Vsi so v nekem obdobju bili v stiku z Rossom in vsi so z njim ravnali na ponižujoč način. Očitno si je sodnik naredil seznam vseh, ki so ga kadarkoli užalili. Spremlja jih in zalezuje, na trenutek, ko jim bo pokazal, kdo je glavni, je sposoben čakati leta. Sodnikov seznam ima čedalje več kljukic.

A kot rečeno, kdo ji bo verjel. Policija je bila pri raziskavi umorov neuspešna in s časom je primere opustila. Storilec je pameten. Nobenih sledi ne pušča. Uspeva mu že dobrih dvajset let.

Jeri se obrne na Lacy Stoltz. Zaposlena je na Odboru za nadzor sodstva, kjer preiskuje sodnike obtožene nepravilnosti. Lacy se sprva otepa primera. Prepričana je, da je zadeva zrela za policijo ali FBI, a Jeri jim ne zaupa, prestrašena je in verjame samo Lacy.

Je možno, da je sodnik tako moten, da tiste, ki so se mu zamerili enostavno, pošlje v onstranstvo in lepo živi naprej, kot da se ni nič zgodilo. Čeprav je Lacy pravnica in ni usposobljena za policijsko delo, bo s pomočjo FBI zadevi prišla do dna. Toda ali bo pravici zadoščeno, to je pa druga zgodba, čeprav bi morala biti ista. 😎

Mene Grisham nikoli ne razočara. 😊

Ocena: 4/5

Zlata podlesna vetrnica

John Grisham

Sodnikov seznam

Naslov izvirnika:

The judge's list

Prevod:

Jure Šešet

Založba Učila, Tržič, 2023

342 strani

"Bannick je končal študij prava na Univerzi Miami. Bil je pripravnik v neki veliki tamkajšnji odvetniški pisarni, kjer je spoznal Kronkeja, višjega družabnika. Betty meni, da so Bannicku v pisarni v zadnjem hipu odrekli ponudbo za službo in da je bil opeharjen. To ga je gotovo zelo razburilo."

Odlomek iz knjige: John Grisham, Sodnikov seznam, stran132)

Detajl Plečnikove krstilnice v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. 

John Grisham - Otok Camino 

Nedolžen sem

David Baldacci - Mesto padlih

 

Uspešna preiskovalca in svetovalca pri FBI, Amos Decker in Alex Jamison, se na šefov "ukaz" odpravita na zaslužen dopust. Ker Decker ne ve, kam bi šel, ga Alex povabi, da skupaj obiščeta njeno sestro in malo nečakinjo Zoe. V mestecu Baronwille, v Pensilvaniji, naj bi v miru preživela nekaj dni. 

Njuno brezskrbno počitnikovanje se dokaj hitro konča, saj Decker v sosednji, zapuščeni hiši najde dve moški trupli. Izkaže se, da sta bila policista pod krinko, ki sta preiskovala trgovino z mamili. V kratkem času so bili umorjeni še štirje. Šest nenavadnih umorov, med njimi ne najdejo nobenih vidnih povezav.

Sčasoma ugotovijo, da vsi umori vendarle imajo neki skupni imenovalec. Vse sledi vodijo v razpadajoči dvorec na vzpetini nad mestom. V njem životari zadnji potomec, nekoč bogate družine, ki je ustanovila mesto, John Baron IV.

John je bil obetaven študent, izjemen športnik, pameten in prijeten mladenič, ki je imel zagotovljeno uspešno prihodnost. Vse se spremeni, ko mu v nenavadni avtomobilski nesreči umreta oba starša. Edini dedič bogastva, ki ga že nekaj časa ni več, podeduje zgolj dolgove. Rudniki in tovarne, ki so prinesle bajno bogastvo, so že zdavnaj v rokah novih lastnikov. Kljub temu odpuščeni delavci za svojo bedo krivijo zgolj Johna, ki tudi sam živi v bedi.

Johna osumijo umorov in ga zaprejo. Ko umorijo tudi sestrinega moža in poskušajo umoriti tudi Jamison in Deckerja, se slednja zavesta, da želi nekdo vse umore podtakniti Johnu. In do sedaj mu to prav dobro uspeva. Bo Jamison in Deckerju uspelo odkriti pravega storilca 😎 

Napeto do konca in naprej. 😉

Ocena: 4,5/5

Detajl Plečnikove krstilnice

David Baldacci

Mesto padlih

(Amos Decker 4#)

Naslov izvirnika:

The fallen

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2023

447 strani

'Čeprav ju zaradi bučanja nevihte ni mogel slišati, je vedel, da ženski v hiši, ena zelo mlada in druga stara komaj nekaj čez trideset let, ena brez očeta in druga ovdovela, verjetno še vedno jokata kot dež. V mislih ju je videl, sključeni in objeti, kakor da se na vso moč trudita, da bi tisto malo, kar sta še premogli v sebi, ostalo vsaj malo nedotaknjeno in delujoče.'

(Odlomek iz knjige Mesto padlih - David Baldacci, stran 173)

David Baldacci - Mož s popolnim spominom

Zadnja milja

Mariah Fredericks - Smrt gledališkega producenta

 

Piše se leto 1914. New York. Ples, glasba, gledališče in prve novice, da se onkraj Atlantika dogaja nekaj strašnega. A to je daleč od Amerike. Zabavajmo se, verjetno bo hitro minilo. Danes vemo, da ni minilo hitro. 😢

Jane Prescot, pronicljiva raziskovalka in služkinja Louise Tyler, je s svojimi delodajalci na potovanju po Evropi. Odpravili so se na poroko Louisine sestre Charlote Benchley. Na Dunaju se bo poročila z vojvodo. Popotovanje je bilo lepo, a naporno in vsi so komaj čakali, da se vrnejo domov.

Po vrnitvi v New York je Louise in Jane čakala nova "kariera". Louise je bila povabljena v gledališče Sidneyja Warburtona. Ta jo je prepričal, da je postala koproducentka v moderni postavitvi glasbene predstave. Režiser in skladatelj je bil Leo Hirschfeld, do odhoda v Evropo, tudi dober Janein prijatelj. 

Warburton, direktor in gledališki producent, je imel dober nos za dodelitve pravih vlog pravim igralcem in igralkam. Obenem pa je bil zloben in žaljiv do vsakogar, ki ni ubogal njegovih navodil. Tudi z Leom sta si bila ves čas v laseh.

Ko gledališkega producenta najdejo mrtvega v toaletnih prostorih prestižne restavracije, ni bil nihče pretirano presenečen. Vsa gledališka ekipa je bila v restavraciji na večerji in tako so bili vsi osumljenci. Glavni osumljenec pa je bil prav Leo, saj sta se tik pred tem grdo sporekla. Tudi kozarci so leteli po zraku. 

Kljub tragediji se morajo vaje nadaljevati. Primer prevzame izkušeni detektiv, a tudi nadarjena, samouka "detektivka" Jane Prescott ne miruje. Prepričana je, da Leo ni morilec. A kdo je bil! Nekdo od zunaj, ali nekdo iz gledališke ekipe? Ti se med sabo ne razumejo najbolje. Vlada rivalstvo, kdo je večji talent in kdo večja zvezda. Je bil nekdo izmed njih. Jane Prescott ugotovi, kaj se je zgodilo in celo izkušeni detektiv jo javno pohvali.

Berljivo in napeto kot to zna Mariah Fredericks in njena Jane Prescott. 😎

Ocena: 4/5

Mariah Fredericks

Smrt gledališkega producenta

4. primer Jane Prescott

Naslov izvirnika:

Death of a showman

Prevod:

Ana Ambrož Strle

Založba Meander, Izola, 2023

287 strani

'Sidney Warburton se je s svojim koncem srečal na stranišču - to je bilo prvo umazano dejstvo dogodka. Razen morilca, je bil v času dogodka tam sam. Med vsem frivolnim veseljačenjem gostov in žvenketom in ropotom kuhinje, strela sprva nihče ni takoj doumel. Šele čez nekaj minut, ko je v toaletne prostore stopil naslednji gospod, so truplo odkrili. Ni si bilo težko zamisliti, da če bi šlo za produkcijo Sidneyja Warburtona, bi svojo smrt uprizoril veliko bolj veličastno.'

(Odlomek iz knjige: Mariah Fredericks - Smrt gledališkega producenta, stran 65)

Mariah Fredericks - Smrt nepomembne osebe

Smrt novoameričanke

'Naša mala družba se je v trenutku zopet solidarno povezala. Strah in trepet Tenderloina, ki je z enim mahom svoje mogočne pesti znal pomesti z zločinci in cincajočimi pričami? Mož, ki je strl razvpiti krog stavnih špekulantov leta 1909 in strpal v zapor prebrisano bando kradljivih biljeterk? Z njegovim enormnim obsegom in racavim korakom je bil prej videti otročji, kot pa grozljiv.' (Odlomek iz knjige: Mariah Fredericks - Smrt gledališkega producenta, stran 67)

Kerri Maher - Pariška knjigarka

 

Roman ameriške avtorice Kerri Maher, Pariška knjigarka, je v večji meri biografija založnice in lastnice slavne pariške knjigarne Shakespeare and Company, Sylvie Beach. V svoji knjigarni je gostila uveljavljene in vzhajajoče zvezde svetovne književnosti.

Sylvia Beach (1887. Baltimore - 1962. Pariz) je bila pogumna ženska, nemirnega duha. Oboževala je Pariz. Tam je spoznala lastnico knjigarne La Maison, Adrienne Monnier. Sylvia se je velikopotezno odločila v isti ulici odpreti svojo knjigarno. Leta 1919. se rodi slavna knjigarna pa tudi izposojevalnica knjig, Shakespeare and Company. V njej je gostila in prodajala dela avtorjev, ki so živeli v Parizu in objavljali v angleškem jeziku. 

Knjigarno obiskujejo: Andre Gide, francoski pisatelj in Nobelov nagrajenec, Scott Fitzgerald, danes veliki pisatelj in prav tako Nobelov nagrajenec, v tistem času pa začetnik, Ernest Hemingway, pisateljski par Simone de Beauvoir in Jean Paul Sartre ter mnogi drugi. 

Najbolj čislan pisatelj in rdeča nit romana Pariška knjigarka, je stalni obiskovalec knjigarne, James Joyce in njegov roman Ulikses. Roman je danes klasika. Na začetku 20. stoletja pa so ga v ZDA označili za obscenega in nihče si ga ni upal izdati. Med leti 1918. do 1920. je izhajal v nadaljevanjih, v ameriški reviji The Little Review. 

Leta 1921. se je Sylvia Beach odločila izdati roman Jamesa Joyca pa naj stane kar hoče. In nikakor ni bilo poceni. Poleg visokih stroškov in organizacije okoli izdaje in tiskanja romana, se je morala ukvarjati še z muhavostjo pisatelja. 

Odličen roman, vreden branja.

Ocena: 5/5

James Joyce v Trstu

Kerri Maher

Pariška knjigarka

Naslov izvirnika:

The Paris bookseller

Prevod:

Maša Zupančič

Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2022

373 strani

'Roman je njeni knjigarni prinesel večji sloves, kot si je upala predstavljati. V petek, 3. februarja, ki je bil naporen dan, je postavila svoj izvod Uliksesa v izložbo in glas se je širil po levem bregu Sene kot požar. Vse njene redne stranke so ga prišle občudovat, ogledati pa si ga je želelo tudi na ducate drugih ljudi, ki jih ni videla še nikoli prej in od katerih jih je večina naročila tudi izposojevalno knjižico ali kupila druge knjige.'  (Odlomek iz knjige, Pariška knjigarka, stran 200.)

Jamec Joyce v Ljubljani

Podobno:

Ernest Hemingway - Pariz, premični praznik

Karen M. McManus - Najslabši dan v življenju

 

Ivy, Mateo in Cal so bili dobri prijatelji že v osnovni šoli. Niso imeli problemov z učenjem pa tudi z obnašanjem ne. Kljub temu so se nekega dne, povsem spontano, odločili, da bodo "špricali" pouk. In so ga. Pohajkovali so po mestu in se dobro imeli. Dogodivščina jim je ostala v spominu kot najlepši dan v življenju.

Zdaj so vsi trije gimnazijci. Obiskujejo gimnazijo Carlton. Malo so se odtujili in ne družijo se več toliko kot prej. Ivy se poteguje za predsednico razreda. Ambiciozno dekle se je mnogim "zamerilo" s svojimi številnimi programi. Na volitvah jo je premagal protikandidat, ki je obljubljal zgolj lenarjenje. Ivy je bila šokirana in prizadeta.

Mateo živi z mamo in sestrično, ki je v prometni nesreči izgubila oba starša in jo je nesebično sprejela Mateova družina. 

Cal je del istospolne družine. Ima dva očeta in oba ga obožujeta. Cal je v šoli bolj zadržan. Nima veliko prijateljev. Obožuje umetnost in rad riše. Zbliža se z Laro Jamison, učiteljico likovnega pouka. Lara je zaročena z trenerjem lakrosa, na gimnaziji Carlton. Pravijo, da je trener Kendall kot zlati prinašalec. Prijazen, vsi ga imajo radi in tudi on ima rad vse. A tudi zlati prinašalci včasih pokažejo zobe. 😎

Trije nekdanji prijatelji se slučajno srečajo na parkirišču pred gimnazijo. Malo poklepetajo in spomnijo se na svoj najlepši dan v življenju. Zakaj ga ne bi ponovili! Ideja pade na plodna tla in trojica se zapelje v mesto. Nikomur niti na kraj pameti ne pade, da se peljejo naproti najslabšemu dnevu v življenju.

Odlična mladinska kriminalka.

Ocena: 4,5/5

Avstralski ovčar

Karen M. McManus

Najslabši dan v življenju

Naslov izvirnika:

You'll be the death of me

Prevod:

Neža Ropret

Založba Učila, Tržič, 2022

318 strani

'A jaz sem zgolj izjema. Polovica dijakov pri nas upa na to, da se bo spoprijateljila z učiteljico Jamison. Vsaj nekateri, večinoma športniki, pa so se hvalili, da so bili z njo več kot le prijatelji. A teh tipov nisi mogel nikoli jemati resno, zato jih sploh nisem poslušal. Poleg tega se je lansko leto učiteljica Jamison zaročila s trenerjem lakrosa na naši šoli. Trener Kendall je bil človeška verzija zlatega prinašalca. Vesel, prijazen in vsi so ga imeli radi.' (Odlomek iz knjige Najslabši dan v življenju, Karen M. McManus, stran 89)

Zlati prinašalec

Karen M. McManus:

Sestrični

Eden od nas laže

Robert Dugoni - Na jasi

 

Detektivka Tracy Crosswhite je zelo uspešna in zagnana pri svojem delu. Vsakega primera se loti z vso vnemo. Tokrat rešuje kar dva primera. Eden se je zgodil pred štiridesetimi leti. Toda, stari, nerešeni primeri. Ti so ji še posebno pri srcu.

Njena sošolka in stara prijateljica Jenni, ki je zdaj šerifinja v manjšem mestu, jo prosi naj pregleda štirideset let star primer. Tega je reševal njen oče na začetku svoje kariere. Primer je ostal nerešen, njen oče Buzz Almond pa je doma spravil dosje z vsemi dragocenimi fotografijami, ki jih je posnel. 

Leta 1976. so v reki našli truplo mlade indijanke Kimi. S preiskavo se niso kaj prida ukvarjali. Dokaj hitro so sklenili, da je šlo za samomor. Namestnik šerifa Buzz o tem podvomi, ker je na jasi kjer se je v večernih urah rada zbirala tamkajšnja mladin, našel sledi gum terenca in teniških copat najmanj treh ljudi. Očitno se je nesreča zgodila na jasi, Kimi pa so nato odpeljali do reke in jo z mostu odvrgli kot vrečo smeti. Buzzu se zdi, da so v nesrečo vpleteni mladi srednješolski športni zvezdniki. Tega mu nihče ne verjame. Primer je zaključen, ti Buzz pa imaš mlado družino, pazi na njih. 😕

Novejši primer se je zgodil v družini z najstnikom. Starša sta se ločevala in mož ter oče ni živel z družino. Prihajal je po svojega sina Connorja in se z njim družil. Žena Angela je bila pohlepna ženska. Za denar bi naredila vse. Nikoli ji ni bilo dosti. Nekega dne Angela vsa pretresena pokliče na policijo in sporoči, da je v njeni hiši nekdo ustrelil njenega moža. Dokazi, ki jih Tracyna skupina zbere na kraju dogodka se nikakor ne ujemajo z zgodbo, ki jo pripovedujeta Angela in Connor. Nato pa spremenita zgodbo in vsak od njiju prizna, da je morilec on oziroma ona. 

Napeto dogajanje vse do konca. Še posebno primer, ki se je zgodil pred več desetletji. A Tracy Crosswhite korak za korakom in s pomočjo sodobne tehnologije in dobrih strokovnjakov reši oba primera.

Ocena: 4/5

Evropska gomoljčica v Tivoliju

Robert Dugoni

Na jasi

Naslov izvirnika:

In the clearing

Prevod:

Petra Brecelj

Založba Učila, Tržič, 2020

368 strani

'V hiši je glasno mijavkal Roger, njen oranžni maček. "Počakaj, da ga nahranim, da bo utihnil." Iz shrambe je vzela pločevinko hrane in jo odprla. "Kako je šlo z izjavami?" je vprašala, zraven pa odganjala Rogerja in z žlico stresala hrano na krožnik.' (Odlomek iz knjige: Robert Dugoni, Na jasi, stran 195)

Terasasti vinogradi na Gorci v Halozah

Nina de Gramont - Afera Christie

 

Ameriška pisateljica Nina de Gramont, se je v svojem romanu Afera Christie, lotila zgodbe o izginotju priljubljene pisateljice detektivk Agathe Christie. Ta je leta 1926. res izginila za dobrih deset dni in nihče do zdaj ni vedel, kje je bila. Do zdaj. Zdaj vemo, kje je bila. 😉

Agatha Christie živi s svojim možem in hčerkico glamurozno življenje. Velika, udobna hiša, varuška in služinčad, omogočajo slavni pisateljici nemoteno ustvarjanje. Idilično življenje pokvari moževa ljubica Nan O'Dea. Odločila se je prevzeti Agathino mesto. Ne tisto pisateljsko, čeprav ima tudi sama podobne ambicije, temveč zakonsko. Njen cilj je postati žena Agathinega moža. 😊

Archie Christie se želi ločiti od Agathe, ki je zelo prizadeta. Navajena je svojega življenja in ne želi nobenih tovrstnih sprememb. Nekega večera se odpelje s svojim avtomobilom in izgine. Nihče ne ve kje je. Mož je zaskrbljen. Išče jo množica policistov, časopisi so polni objav o njenem izginotju.

Zgodbo nam pripoveduje Nan O'Dea. Izvemo njeno kruto življenjsko zgodbo. Živela je v Londonu s starši in tremi sestrami. Oče je bil Irec in Nan je vsako poletje preživela na kmetiji svojega strica, na Irskem. Spoprijatelji se s sosedovim, dobrodušnim sinom, Finbbarjem, ki obožuje pse in knjige. Njuno prijateljstvo, ki se razvije v ljubezen, prekine vojna. 

Finbbar se vrne iz vojne. Doma zboli in je večinoma v nezavesti. Ne ve, da je njegova ljubljena Nan noseča, da je prišla na Irsko k njemu, a starši ji ne dovolijo, da bi ga videla. Še huje, njegov oče jo odpelje v bližnji samostan, kjer so nune poskrbele za "padle ženske duše". Ženske so zaprte, pod ključem, garajo cele dneve in čakajo na porod. Ko rodijo, nune dojenčka vzamejo in ga dajo v posvojitev. "Padle ženske" ja niso vredne, da vzgajajo svoje otroke. Poleg grobih nun, so deležne še spolnega nadlegovanja s strani duhovnika, ki prihaja maševat v samostan. 😢

Berljiv in zanimiv roman o dveh ženskah, ki se na koncu za obe zelo dobro konča. 😊

Ocena: 4/5

Nina de Gramont

Afera Christie

Naslov izvirnika:

The Christie affair

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2022

348 strani

'Dala sta mi večerjo in mi pripravila ležišče ob kuhinjski peči. Ko sem se prepričala, da spita, sem se odkradla v Finbarrjevo sobo in legla k njemu. "Psi in knjige." Šepetala sem in od obupa so me besede praskale po grlu. "Albyja bova dobila nazaj in potem bodo psi in knjige in ti in jaz in otrok." (Odlomek iz knjige, Nine de Gramont - Afera Christie, stran 130)

Pavlovnija

Brit Bennett - Razblinjajoča se polovica

 

Desiree in Stella Vignes sta dvojčici iz Louisiane. Sestri sta neločljivi, prav vse delata skupaj. Tam, kjer je ena, je tudi druga. Po videzu sta si podobni kot jajce jajcu. Po značaju pa precej različni. Stella je bolj tihe in prestrašene narave, Desiree pa je zgovorna in odprta deklica. S svojo mamo živita v nenavadni vasici Mallard. V njej živijo črnci, ki so bele polti. Ne marajo temnopoltih, belopolti pa ne marajo njih in krog je sklenjen. V svoji vasici, med sebi enakimi, se dobro počutijo.

Zgodba romana Razblinjajoča se polovica, ameriške pisateljice Brit Bennett, se dogaja sredi 20. stoletja in zajema celih petdeset let dolgo obdobje, v katerem se odvija življenje družinskih članov. Zgodba pripoveduje o dvojčicah Vignes, njunih družinah in njunih hčerkah. Ena je bele polti, druga je črna kot oglje. Črnci in belci se še vedno ne mešajo. Vsak v svoji vrsti čakajo za nakup vstopnice za kino in vsak vstopa skozi vrata, ki so namenjena določeni rasi. 

V takem družbenem ozračju odraščata dvojčici Vignes. Kljub temu, da se po videzu ne razlikujeta od belcev, se poslušno postavita v vrsto za temnopolte, za kar se tudi imata.

Nekega dne, še pred osemnajstim rojstnim dnevom, se odločita, da bosta pobegnili. Odideta v večje mesto in na njuno srečo dobita zaposlitev v pralnici. Njuni domači in vaščani so bili prepričani, da se bosta prav kmalu vrnili. 

Desiree se po nekaj letih res vrne v rojstno hišo k materi. Z njo je tudi njena hčerkica Jude, ki je črne polti. Vaščani so osupli in zopet prerokujejo, da več kot mesec dni ne bo ostala doma. Stella, tista, ki je bolj umirjena in plašna, je zbežala tudi od Desiree in uresničila svoje večne sanje. Že večkrat se je pretvarjala, da je belka in vstopila v veleblagovnico ter si tam ogledovala čudovite predmete. Sanjarila je o tem, kako zelo rada bi jih imela.

Sanje se ji uresničijo, toda cena je visoka. Poroči se s svojim šefom, zataji svoje korenine in se izdaja za belko. Zatajila je svojo družino, predvsem pa svojo ljubljeno dvojčico. Stellino "belsko" življenje pa dodobra zamaja njena temnopolta nečakinja Jude, ki v Kaliforniji povsem slučajno naleti na svojo teto in sestrično. In Jude je dekle, ki niti slučajno ne mara pretvarjanja in laži. Resnica ji je na prvem mestu. Se bo tudi Stella končno vrnila k svojim koreninam? 

Ocena: 4/5

Ranunkula

Brit Bennett

Razblinjajoča se polovica

Naslov izvirnika:

The Vanishing Half

Prevod:

Anja Bakan

Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2021

366 strani

"Zmerjali so jo s katranovko. Črnuhinjo. Zamorkljo. Govorili, češ, nasmehni se, ne vidimo te. Govorili, češ, tako si temna, da se te pred tablo ne vidi. Govorili, češ, stavim, da lahko prideš naga na pogreb. Stavim, da kresnice še podnevi letajo za tabo. Stavim, da si v bazenu taka kot nafta. Izmišljali so si številne šale in pozneje, ko je imela krepko čez štirideset let, jih je na neki večerji v San Franciscu stresala iz rokava. ... Na tisti večerji se je prisiljeno smejala, čeprav se ji takrat ni zdelo smešno."  😢 (Odlomek iz knjige, stran 94)

Arhitekt Jože Plečnik, Križanke v Ljubljani

Karen M. McManus - Sestrični

Margaret in Abraham Story sta imela štiri otroke. Eno hčer in tri sinove. Živeli so na manjšem otoku imenovanem Gull Cove, ki ni bil tako monden kot bolj znani Martha's Vineyard, a kljub temu so Storyjevi v svoj tamkajšnji hotel uspeli privabiti bogate goste.

Družina je bila srečna, uspešna in povezana. Zelo dobro so se razumeli, potem pa je šlo zelo hitro vse po zlu. Nepričakovano je umrl oče in vsi so bili zelo pretreseni. Skoraj tako, če ne še bolj so bili pretreseni in presenečeni otroci, ki so na kolidž prejeli materino pismo, ki se je zaključilo s čudnim stavkom: Veste kaj ste storili. Mati jih ni želela nikoli več videti in tega se je držala kar štiriindvajset let.

Na srečo je oče otrokom zapustil denarni sklad, da so lahko zaključili šolanje. Kaj so naredili narobe, si niso znali ali pa niso želeli razložiti. Kaj je bilo tako hudega, da jih lastna mati noče več videti!

Sprijaznili so se z obstoječim stanjem in si ustvarili svoje družine. Materina zavrnitev jih je tako prizadela, da se tudi med seboj ne družijo več. Živijo vsak na svojem koncu države.

Nekega dne pa njihovi otroci prejmejo pismo babice, ki jo poznajo samo po pripovedovanju. Vabi jih v svoje letovišče. Rada bi jih spoznala in ponuja jim mesec dni počitniškega dela. Vnuki povabilo sprejmejo. Bolj po prisili staršev, se sestrični in bratranec odpravijo v letovišče. Tam jih čakajo presenečenja, ki se kar vrstijo. Tudi družinske skrivnosti pridejo na dan in te so milo rečeno pretresljive.

Zanimivo in napeto branje, ki ga je avtorica Karen M. McManus namenila mladini, a je tudi za starejše zanimivo branje.  

Ocena: 4/5

Križanke - Jože Plečnik

Karen M. McManus

Sestrični

Naslov izvirnika:

Cousins

Prevod:

Petra Brezinščak

Založba Učila, Tržič, 2021

315 strani

"Na njej je moj oče v vsej svoji mladostniški lepoti: temnolas in čeden v obraz. V roki drži najgršo sliko, kar sem jih kdaj videla. Videti je, kot da je predšolski otrok povlekel klobčič volne po blatu in naslikal sliko. Očijeva druga roka je ovita okrog rame starejše ženske, ki ljubeče naslanja dlan na njegovo lice. Celo od daleč opazim rdeče znamenje na njeni roki. Moja skrivnostna babica, ki se prikaže na najbolj nepričakovanih krajih." (Odlomek iz knjige, stran 102)

Sončni zahod v Piranu 

Karen M. McManus - Eden od nas laže

John Grisham - Otok Camino

 

V romanu Otok Camino, nas ameriški pisatelj John Grisham, popelje v svet založništva in knjig. Predvsem tistih redkih, prvih izdaj in dragocenih rokopisov.

V knjižnici ameriške univerze Princeton hranijo veliko rokopisno dragocenost na katero so zelo ponosni. Gre za pet na roko napisanih rokopisov slavnega ameriškega pisatelja Scotta Fitzgeralda. Med rokopisi je tudi najslavnejši med slavnimi, Veliki Gatsby. 

Štirje tatovi, z izdatno pomočjo petega, ki je računalniški heker, se odločijo za zelo drzen rop. Iz dobro varovanega trezorja, v kleti knjižnice, nameravajo ukrasti dragocene Fitzgeraldove rokopise. Njegov prvi roman, izdan leta 1920. Tostran raja, Lepi in prekleti, Nežna je noč, Zadnji tajkun in najbolj iskani Veliki Gatsby.

Tatovom veliki podvig uspe a tudi FBI ni od muh. Dva so dokaj hitro ujeli, toda za rokopisi se je izgubila vsaka sled. Zavarovalnica bi morala izplačati zavarovalnino v višini 25 milijonov $. Zato se odločijo za preiskovanje s svojimi preiskovalci. Majhna sled jih pripelje na otok Camino in do priljubljene knjigarne. Njen lastnik je velik ljubitelj knjig in pisateljev. Ima veliko zbirko prvih izdaj. Večino je kupil legalno, toda tudi črni trg mu ni ravno tuj. Ima on dragocene Fitzgeraldove rokopise!

V preiskavo pritegnejo nadobudno, mlado pisateljico Mercer Mann, ki je kot otrok s svojo babico, preživljala poletne počitnice na otoku. Ponudijo ji veliko vsoto denarja, da se zbliža s knjigarnarjem in poskusi izvedeti ali so na pravi sledi. Mercer sprva odkloni, a ko se zave, da se bo lahko končno rešila velikega študentskega posojila, sprejme ponudbo.

Mercer se res zbliža s knjigarnarjem. Bolj kot so zavarovalniški preiskovalci upali. Cable je poleg knjig tudi veliki oboževalec žensk. Naloga torej ni bila ravno težka. 😊

Jim bo uspelo najti rokopise? V okrilju idiličnega otoka, morja in dobre hrane ter veliko druženja, se rokopisi le vrnejo v domači kraj. Toda kako, kje so bili, kdo jih je ukradel, je kdo dobro zaslužil, je bil kdo za krajo kaznovan? Vse to nam John Grisham na zanimiv in napet način razkrije v svojem trilerju Otok Camino.

Ocena: 4,5/5

John Grisham

Otok Camino

Naslov izvirnika:

Camino island

Prevod:

Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2018

313 strani

"Spet se je začela premikati in Mercer je vedela, da je gnezdenje pri kraju, jajca pa na varnem. V širokem loku se je izognila materi želvi in sedla v temni kotiček ob vznožju druge sipine, skrite v temi. Gledala je, kako želva previdno nanaša pesek na gnezdo in ga raztresa v vse smeri, da bi ukanila plenilce." (Odlomek iz knjige, stran 133)

John Grisham - Nedolžen sem!

Bratovščina

Robert James Waller - Mostovi Madisona

Mostovi Madisona, ki ga je napisal ameriški pisatelj in fotograf, Robert James Waller (1. avgust 1939. Rockford, Iowa - 10. marec 2017. Fredericksburg, Teksas), je majhen roman (po številu strani) z veliko zgodbo, ki se je znašla tudi v zelo uspešnem istoimenskem filmu.

Ljubezenska zgodba dveh ljudi, ki se je zgodila avgusta 1965. in v samo štirih dneh dosegla kar večina ne doživi v celem življenju. 😊

Robert Kincaid je bil fotograf, pisatelj, pesnik, skratka taka samotarska umetniška dušica. Potoval je po celem svetu in fotografiral za revijo National Geographic. 

Francesca Johnson je med drugo svetovno vojno v Neaplju spoznala ameriškega vojaka Richarda Johnsona. Poročila sta se in odpotovala v Ameriko. Živela sta na kmetiji v Madisonu, v zvezni državi Iowa. Nekaj časa je poučevala na gimnaziji, ko pa se je družina povečala, je ostala doma in skrbela za moža, sina in hčerko.

Nekega dne, ko je sama sedela pred svojo hišo, na dovoz pripelje razmajan poltovornjak. Dolgolasi moški, srednjih let, se je opravičil in vprašal za pot do pokritega mostu, ki ga je moral poslikati a ga nikakor ni našel. 

Francesca je bila sama doma. Mož in otroka so odšli, za en teden, na kmetijski sejem. Ker ji je bilo že malce dolgčas, je prisedla in mu pokazala pot do mostu. Tako se je začela zgodovina štiridnevnega druženja, ki je oba zaznamovala do konca svojih dni. 

Francesca je imela zelo rada svojo družino, a ljubezen, ki se je v trenutku vnela med njima, je bilo nekaj o čemer je lahko samo sanjala. Štiri dni sta se pogovarjala, plesala in ljubila. Prišel je čas, ko se bosta morala odločiti kako naprej. Na eni strani strastna ljubezen, spoštovanje in potovanja. Na drugi strani družina. Kaj izbrati!

Ocena: 4,5/5

Robert James Waller

Mostovi Madisona

Naslov izvirnika:

The Bridges of Madison County

Prevod:

Maja Lavrač

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007

Zbirka Moj roman

156 strani

'Da, tu je po svoje precej dolgočasno. Moje življenje, mislim. V njem ni nobene romantike, nobene erotike, ni plesanja ob svečah v kuhinji ne tistega čudovitega občutka, ki ti ga lahko da le moški, ki zna ljubiti žensko. Ni tebe. Ampak muči me ta prekleti občutek odgovornosti. Do Richarda, do otrok. Če bi odšla, bi pomenilo, da bi odnesla s seboj svojo telesno navzočnost, kar bi bilo za Richarda verjetno preveč. Lahko bi ga zlomilo.' (Odlomek iz knjige, stran110)

Ljubljana, litoželezni Hradeckega most

Erle Stanley Gardner - Jezna žalovavka

 

Slavni odvetnik Perry Mason si je vzel nekaj dni in se odpravil na zasluženi oddih. Njegova pomočnica Della Street pravi, da je najverjetneje bolan. Dopust ni na njegovem seznamu priljubljenih dejavnosti.

Nekaj dni bivanja v idilični pokrajini ob jezeru, mir in svež zrak in Perryja se je začel lotevati dolgčas. A ne za dolgo. Nekega dne na njegova počitniška vrata potrka Bella Adrian.

V hiši ob jezeru, nedaleč od Belline, so našli umorjenega sina bogatega bančnika. Arthur Cushing je bil razvratnež, ki je v svojo počitniško rezidenco vabil dekleta na večerje in filmske predstave. V noči, ko so ga umorili je bila na eni takih večerij Beellina hči Carlota. 

Bello je sredi noči zbudil ženski krik in strel. Ko je videla, da hčerkinega avtomobila ni v garaži, je bila njena prva misel, da se ji je zgodilo nekaj strašnega. Odvihrala je v Arthurjevo kočo. Našla je njegovo truplo in polno razbitega stekla. V strahu, da je za umor kriva Carlotta, je pomila in pospravila kozarce in vse kar bi bilo obremenilno za hčerko.

Nasproti Arthurjeve koče je stanoval Sam Burris. Tudi njega je zbudil krik in skozi svoje okno je z daljnogledom lahko videl kaj se dogaja. A na žalost je videl samo Bello. Sam je bil lastnik zemljišča, ki ga je s prevaro kupil Arthur. Zagotavljal mu je, da bo na zemljišču kmetoval. Kasneje se je izkazalo, da želi ob jezeru postaviti velik hotel. Zamera je bila ogromna.

Bella Adrian postane glavna osumljenka. Veliko srečo ima, da njeno obrambo prevzame Perry Mason in ekipa detektivov s katero redno sodeluje. Ni dileme, da Perry reši primer. Čeprav je vse kazalo na Carlotto in kasneje na Bello je ena malenkost, ki jo je večina spregledala, razkrila pravo morilko ali pa je bil to morilec 😎

Stari dobri Perry Mason. Vedno me navduši. Upam, da se najde slovenska založba in ponovno izda celo zbirko o njegovih primerih. 

Ocena: 4,5/5

Na vrtu v Bovcu

Erle Stanley Gardner

Jezna žalovavka

Naslov izvirnika:

The case of the angry mourner

Prevod:

Veno Taufer

Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1965

152 strani

"Ne, ni me vprašal," je rekel Burris. "Če bi me vprašal, bi povedal, ker pa me niso vprašali, nisem povedal. V mislih sem se odločil, da bom povedal po resnici, če me bodo to vprašali, nisem pa nameraval tega povedati sam od sebe. Gospa Adrian je moja soseda. Lahko, da je bila tam, ni pa ona ubila Arthurja Cushinga in mislim, da tudi zakričala ni ona. Ona je ..." (Odlomek iz knjige, stran 113)

Bohinjsko jezero

Erle Stanley Gardner - Krivoprisežna papiga

John Grisham - Bratovščina

 

Bratovščina, ameriškega pisatelja Johna Grishama, so trije sodniki, zaprti v zveznem zaporu Trumble, na Floridi. Zaprti so, ker so jih zalotili pri nečednih poslih. Milo rečeno. V bistvu sta sodnika s pravno izobrazbo samo dva, tretji je mirovni sodnik, ki je svojo funkcijo pridobil z glasovi ljudi, ki so že nekaj časa na pokopališču. 😎

Trojica je, z dovoljenjem zaporniških oblasti, vodila sodišče v zaporu. Sestajali so se enkrat tedensko in razsojali o nesoglasjih, prepirih in sporih med zaporniki.

Glavni sodnik je bil že omenjeni mirovni sodnik Joe Roy Spicer. Možakar je bil res brez pravne izobrazbe, imel pa je zdravo pamet in ogromno idej za prevare, da o stavah niti ne govorimo. Njegov zadnji podvig je bil, ko je pri cerkveni tomboli v svoj žep pospravil večji del dobička.

Finn Yarber je bil glavni sodnik na kalifornijskem vrhovnem sodišču. Pri utaji davkov je bil neuspešen. 😎

Hatler Beech je bil zvezni sodnik v Teksasu. Pod vplivom alkohola je povzročil prometno nesrečo v kateri sta umrla dva mlada človeka. 

Kljub delu, ki so si ga naložili, ima Bratovščina časa na pretek. Tako se domislijo prevare, s katero se je moral na koncu ukvarjati tudi sam direktor CIA. V reviji za homoseksualce, so objavili oglas. V njem mladenič išče stike z moškimi srednjih let, tam med 40 do 50. za dopisovanje in morebitno druženje. Njihova ponudba je padla na plodna tla saj so dobili kar nekaj pošte. Iskali so poročene in bogate moške, ki so svoja nagnjenja skrivali. Po nekaj pismih so imeli dovolj dokazov za izsiljevanje. Če ne plačaš, te bomo razkrili. Pri prevari jim pomaga njihov odvetnik. Prenaša pošto med zaporom in pošto. Odpre bančni račun na Bahamih. Posel je bolj uspešen kot so upali. 😎

Vse dokler se v njihovo mrežo ne ujame velika riba. Kongresnik iz Arizone, sicer dovolj bogat, a ločen. Bratovščina je skoraj opustila dopisovanje z njim, ko so ugotovili, da je kongresnik Aaron Lake pravkar postal glavna zvezda predsedniške kampanje. Njegove možnosti za izvolitev so iz dneva v dan večje. Bratovščina se vrne v igro, a v igri je zanje neznani igralec, ki je izredno trd oreh. Kdo bo zmagovalec 😎

Ocena: 4,5/5

Jesenska

John Grisham

Bratovščina

Naslov izvirnika:

The Brethren

Prevod:

Ferdinand Miklavc

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001

Zbirka Oddih

294 strani

'Trevor je spil cel vrč kave in se streznil. Nato je pričel vleči skrbno načrtovane poteze. Pripravljati se je začel že v trenutku, ko je zapustil Trumble. Predvideval je, da ga opazujeta, pomagajo jima fantje v belem kombiju. Na voljo imajo vse mogoče naprave in igračke, mikrofone in stenice. Wes in Chap znata vse to zagotovo zelo dobro uporabljati. Z denarjem nimata težav. Dopovedoval si je, da zagotovo vesta prav vse, pustil domišljiji prosto pot in si predstavljal, da sta vedno slišala sleherno besedo, mu sledila na vsakem koraku in v vsakem trenutku natančno vedela, kje je.'  (Odlomek iz knjige, stran 219)

Peš pot ob Koritnici - 14 etapa Juliana Trail, Bovec - Log pod Mangartom

John Grisham - Obračun

John Grisham - Velika prevara

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

 

Ameriška avtorica Ana Johns se je v svojem ljubezensko zgodovinskem romanu Ženska v belem kimonu, lotila zelo težke teme. Govori o otrocih, ki so se rodili ameriško japonskim parom, na Japonskem, malo po drugi svetovni vojni. Več kot deset tisoč takih otrok je bilo in japonska družba jih nikakor ni sprejela.

Knjiga je nastala po resničnih dogodkih, ki jih je Ana Johns uspešno spletla s fikcijo in ustvarila pretresljivo a berljivo zgodbo. 

Američan s slovaškimi koreninami, Jimmy Kovač, se je s sedemnajstimi leti prijavil v mornarico. Pisalo se je leto 1957. in Jimmy se je z vojaško ladjo znašel na Japonskem. Poleg vojaškega dela so imeli mladi marinci kar nekaj prostega časa, ki so ga radi preživljali v družbi lepih Japonk.

Nekega dne je Jimmy v mestu srečal mlado, nasmejano Japonko Naoko. Bila je ljubezen na prvi pogled. Obojestranska. Naoko je bila šolarka in članica tradicionalne družine v kateri je oče glavni, nato sinovi, žena in hčere pa skrbijo za gospodinjstvo in vse strogo začrtane rituale, ki jih japonska družba pozna in izvaja. In ni jih malo.

Taka družina težko sprejme ameriškega marinca za svojega zeta in to samo nekaj let po morilski vojni. Naoko je bila pridna in ubogljiva hči in sestra a, ko se je za nekaj odločila, je znala biti tudi trmasta in odločna. Družino je prepričala, da Jimmija povabijo na čaj. Z njim je vadila tradicionalno pitje čaja, kajti vsaka kretnja je življenjskega pomena za njuno srečo. Prišel je težko pričakovani dan, ko je Jimmy prišel na obisk v tradicionalno hišo s čudovitim vrtom. Pogled nanj je šokiral družino. Prišel je namreč v uniformi ameriškega marinca. Oče ga je zgrožen takoj napodil in zanj je bila ta zgodba končana.

Do tu je resnična zgodba avtoričinega očeta. Z Naoko pa je ustvarila lik neštetih japonskih deklet, ki so zanosila z ameriškimi vojaki. Naoko se je odločila za Jimmija, ki ga je imenovala Hajime. Družino je morala zapustiti. Z njo in njenim dojenčkom niso hoteli imeti nič, z Američanom še manj. Iz razkošja dobro stoječe trgovske hiše, se Naoko preseli v revno hiško, ki jo je zanju najel Hajime. Zaljubljenca se poročita. Nevesta je v čudovitem, poročnem belem kimonu, ki ji ga na skrivaj prinese njena mama. Sreča je popolna a ne za dolgo.

Hajime mora z ladjo na nekaj tedensko patruljo, nepričakovano ji umre mama, za kar družina krivi Naoko, njo pa s pretvezo, da gre na pregled, pošljejo v zloglasno hišo za noseče matere. Tam je več mesecev zaprta, med dekleti z enako usodo. Kaj naredijo, ko se dojenček rodi ne morem niti napisati. Z eno besedo, grozodejstvo. Po več poskusih bega, Naoko končno uspe rešiti sebe in otročka. A njena kalvarija se nadaljuje.

Pretresljiv roman v katerem multikultura ni dobrodošla. Dogajalo se je sredi 20. stoletja. Je na začetku 21. stoletja kaj drugače!

Ocena: 4,5/5

Japonka v Piranu

Ana Johns

Ženska v belem kimonu

Naslov izvirnika:

The Woman in the White Kimono

Prevod:

Karmen Filipič

Založba Meander, Izola, 2021

351 strani

'Ko je ženska tik pred porodom, običajno odide iz moževe hiše in se vrne k domačim. Družina me je poslala sem. Mislim, da je babica rekla očetu, da mi bo bolje v domu za noseče ženske. Sklepam, da mu je zamolčala, za kakšen dom gre. Gotovo ji zaupa, ker kot ženska ve, kaj je najbolje. Ustvarila je laž, ki nima kratkih nog. Zrasla so ji ostudna krila in jo ponesla onkraj mojega odpuščanja. Misel, da oče pozna resnico, je temelj svetilnika. Brez luči.' (Odlomek iz knjige, stran 243)

Slovenska ladja Triglav