Menih, ki je prodal svojega ferrarija, Robin S. Sharma

Julian Mantle je že od nekdaj zagnan in uspešen človek. Navsezadnje prihaja tudi iz uspešne družine, ki drugega niti ne pričakuje. Postal je odličen odvetnik, ki se je za dobrobit svoje stranke poglobil v primer, ki je zahteval veliko več kot samo osem urni delavnik. Temu primerno so ga obdajale tudi materialne dobrine, od razkošnega domovanja do počitniške hiše na otoku, pa prestižni ferrari, drage obleke, restavracije, dobra hrana, mlada dekleta ... Toda, ker vsaka skrajnost škoduje, se je tudi Julianu zgodilo kar se je zgoditi moralo. Preobilna hrana, premalo ali skoraj nič gibanja, debelost, da o stresu niti ne govorimo. Vse to je botrovalo kapi, ki ga je spodnesla na njemu najljubšem kraju, v sodni dvorani, ko je z vsemi močmi zagovarjal svojega klienta in se pri tem v trenutku tudi sam spremenil v nemočno žrtev.

Julian Mantle je, na srečo, uspešno okreval. Odločil se je obrniti nov list v življenju. Ni se vrnil v odvetniško pisarno. Prodal je vse svoje premoženje in se odpravil v Indijo, kjer je upal, da najde smisel življenja in notranji mir. Po dolgem romanju je izvedel za skupino modrecev, ki bivajo na Sveti gori, v objemu Himalaje in jih je zelo težko najti. Toda, ko jih najdeš, ti morda znajo spremeniti življenje na bolje. In je šel in jih našel. 😊

V sanjski, mirni in skromni vasici, ki je imela majhno svetišče in koče okrašene s cvetovi orhidej, je živela skupnost Šivana, ki jo je vodil jogi Raman. In tu se je začela uspešna Julianova preobrazba iz bojevniškega odvetnika v modrega 'meniha', ki bo znal ostati mladosten, bolj zadovoljen in samoobvladan, da se bo znal bolje upreti krizam zahodnega sveta, od koder je prihajal.

Preobrazba se je začela že z opazovanjem lepote, ki ga je obkrožala. Sledili sta telesna preobrazba in duhovna moč. Iz preobilnega telesa se je izluščilo vitko telo. Naučil se je starodavne tehnike kako obvladati um, kako se znebiti zaskrbljenosti in sedem vrlin na katerih sloni vsa starodavna modrost o izboljšanju človeškega življenja. Julian je spoznal, da zunanji uspeh ne pomeni nič, če nimaš notranjega (stran 41).

Knjiga, Mehih, ki je prodal svojega ferrarija, se bere kot zanimiv roman pa tudi kot priročnik na duhovni poti z obilo nasvetov in dobrih, pozitivnih mislih, ki jih mora prebrati in udejanjiti vsak bralec sam. Julian je od modrecev pobral vse znanje, ki so mu ga lahko nudili. Vrnil se je v Ameriko, kjer ga niti nekdanji najožji sodelavci sprva niso prepoznali, tako zelo se je spremenil in svoje pridobljeno duhovno znanje skušal prenesti na svoje sonarodnjake.

Robin S. Sharma
Mehih, ki je prodal svojega ferrarija

Naslov izvirnika:
The monk who sold his Ferrari

Prevod:
Janez Lavtižar

Založba Učila Tržič, 2008
229 strani





"Preden pa te odpeljem v naš svet po kolektivno znanje, ki bo napolnilo tvoje življenje z več radosti, moči in smisla, te moram prositi, da mi nekaj obljubiš," je rekel modrec, "Ko boš spoznal te brezčasne resnice, se moraš vrniti v svojo domovino na zahodu in jih predati vsem, ki jih potrebujejo. Tu v teh čarobnih gorah sicer živimo v samoti, vendar se zavedamo razburkanega obdobja, ki ga preživljate. Dobri ljudje izgubljajo pot. Dati jim moraš upanje, ki ga zaslužijo. Še pomembneje pa je, da jim daš orodje, s katerim bodo zaživeli svoje sanje."
(Odlomek iz knjige, stran 34)

Doris Dorrie: Kaj pa zdaj?

Fred in Claudia živita s svojo najstnico Franko v Nemčiji. Njihovo mesto je Munchen, prestolnica Bavarske. Živijo dobro, če ... Ja, če ne bi bilo če in nergave, zagrenjene najstnice. Zagrenjenost lahko razumemo. Franka je pri 16-ih letih zanosila, nadobudni, nesojeni očka se je najverjetneje skril v mišjo luknjo, tako da Franki ostaneta samo še starša. Odločijo se, da bo splavila in tako še vedno razumemo zagrenjenost in sočustvujemo s Franko.

Starša skušata z njo ravnati kot prijatelja, Franka se temu upira in pravi: "Starši so starši, ne prijatelji."

Da bi si Franka opomogla, jo je mama, ki je bolj duhovno naravnana, odpeljala v budistični kamp na jugu Francije. Tam se je malo sprostila, pridobila nekaj duhovnih izkušenj, za dobro mero pa se je še zaljubila v mladega lamo. Po vrnitvi domov, se je njeno nerganje in zagrenjenost nista kaj dosti zmanjšala. Pogrešala je svojega lamo.

Tokrat se na pot proti kampu s Franko odpravi oče kljub temu, da je do duhovnosti precej skeptičen. Toda pot spremeni tudi njega. Spozna kako si lahko srečen, tudi če nisi in, da je včasih dovolj, če samo prisluhneš svojemu dihanju in preprosto molčiš ter se ne sprašuješ preveč, kaj pa zdaj? 😎

Doris Dorrie
Kaj pa zdaj?

Naslov izvirnika:
Was machen wir jetzt?

Prevod:
Tina Stanek

Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005
Zbirka Kapučino
217 strani

'Jaz sem še kar strmel v čevlje. Tri dni, preden se je Franka vrnila iz Prage, sem si prvič v življenju kupil čevlje za štiristo evrov, v trgovini Church's na Bond Streetu. Pri svojih petinštiridesetih sem se končno počutil resnično odraslega. Najbrž je ravno v tistem trenutku moja hči zanosila. Ravno takrat, jasno. Ravno ko bi si človek rad privoščil malce počitka, malce zadremal, otroci kakšno ušpičijo.'
(Odlomek iz knjige, stran 14)