Umor v angleškem dvorcu, Sabine de la Brosse

Dogodek, ki se je zgodil leta 1983. v Westwycombu, na idiličnem angleškem podeželju, kjer so staro kmetijo preuredili v pravi mali dvorec, je pretresel Veliko Britanijo, Kalifornijo in velik del Amerike. Novinarka in pisateljica Sabine de la Brosse je o dogodku napisala pravo aristokratsko kriminalko in resničnosti dodala nekaj fikcije. Kljub temu je Umor v angleškem dvorcu, pretresljiva in grozna zgodba. Toliko bolj, ker vemo, da se je v resnici zgodila.

Michael Telling je boječ, neroden in vedno v nekakšnem krču. A pred drugimi vse to uspešno prikrije bogastvo, ki ga ima, saj je član ene najbogatejših družin na Otoku, družine Vestey. Ukvarjajo se z govedorejo in pridelavo hrane, svoja posestva imajo od Avstralije pa vse do Venezuele. Klan za svoje družinske člane skrbi več kot odlično. Kljub temu, da Michael ne dela nič, ima visoko rento, ki jo velikodušno deli med "prijatelje", ki mu na ta način ostajajo zvesti.

Monika Zumstag je njegovo pravo nasprotje. Močna, živahna in precej stremuška. Živi s starši v Kaliforniji in tu se z Michaelom spoznata.

Kmalu se poročita in preselita na bogataško angleško podeželje, v njun razkošen dom. Monika je navdušena nad tovrstnim življenjem. Z denarjem, ki ji ga Michael velikodušno daje, si lahko kupi karkoli si zaželi. Našla si je tudi prijatelje in vse se ji je zdelo čudovito. A ne za dolgo. Monica spozna, da je njen mož impotenten in to sproži pravi plaz zaničevanja in poniževanja. Tudi pred prijatelji mu ne prizanaša. Njena stalna mantra je, da se bo ločila in se vrnila v Kalifornijo. Michaela to zelo prizadene saj je noro ljubosumen, poudarek je na noro. Vohuni za njo in ji grozi: "Poskrbel bom, da me ne boš mogla zapustiti."

To se tudi zgodi. Na najbolj krut način, z umorom. Za dinastijo Vestey je to škandal in sramota, ki škoduje njihovemu imenu. Na vsak način morajo dokazati, da je Michael bolnik, ki se ne zaveda svojih dejanj. Samo tako si bodo lahko oprali svoje ime. Jim bo uspelo 😎

Sabine de la Brosse
Umor v angleškem dvorcu

Naslov izvirnika:
Meurtre dans un manoir

Prevod:
Stane Ivanc

Založba Prešernova družba Ljubljana, 1987
253 strani

"Začenjam se navajati na napetost, ki je med nama. Mogoče je tvegano, toda ravno zaradi te razdraženosti čutim, da živim. To je kot mamilo ... kot kokain, ki ga kdaj pa kdaj vzamem. Moram vibrirati, obstajati. Nikar ne misli, da nisem spoznala pravega Michaela. Celo bojim se ga, vendar čutim, da mi nič ne more. Kadar ni v krizi, vedno na koncu zmagam jaz."

(Odlomek iz knjige, Umor v angleškem dvorcu, stran 68)

Francozinja Sabine de la Brosse je bila novinarka in poročevalka časopisa Paris-Match. Pisala je članke o zdravju. Bila je lepa, elegantna, vedno brezhibno naličena in nikoli ni marala kavbojk. Primerjali so jo z Audreuy Hepburn. Vanjo je bil zaljubljen angleški igralec Peter O'Toole, vendar ga ni uslišala. Poročila se je s francoskim kirurgom. Umrla je maja 2017. v starosti 78 let. (parismatch.com)

Robert Galbraith, Smrtonosna belina

Karizmatični detektiv Cormoran Strike, je v svoji mali detektivski agenciji sam in čemeren. Odpustil je svojo zvesto pomočnico Robin, ker ni upoštevala njegovih napotkov. Ko sta skupaj lovila serijskega morilca, se je kljub prepovedi sama odpravila za njim in napako skoraj plačala z življenjem.

Zdaj je Striku žal, pogreša Robin. Dobro sta sodelovala pa tudi drugače sta se dobro razumela. Da je njegova čemernost še večja, se je Robin poročila s svojim dolgoletnim fantom.

Cormoranovo kujanje prekine mlad fant, ki je očitno zmeden in prestrašen. Pove zgodbo o majhni deklici, ki so jo zadavili in zakopali, zavito v roza odejico. Fantu je ime Billy in dogodek, ki mu je bil priča v zgodnjem otroštvu, ga mori že vrsto let. Prepričan je, da mu lahko pomaga samo Strike. Toda tako kot je prišel, je fant tudi izginil v strahu, da bodo ubili tudi njega.

Robin se že na poroki zave, da je storila veliko napako. Matthew pokaže svoj pravi obraz, je manipulator in prešuštnik, kar je sodu izbilo dno in Robin ga zapusti.

Robin in Strike začneta novo sodelovanje, ko ju najame sam minister za kulturo. Želi, da raziščeta in najdeta osebo, ki mu grozi in ga izsiljuje. Zakaj? To se ministru svita, a ne želi razkriti. Za dobra detektiva je to pravi izziv pa še plačilo je super.

Četrta zgodba o detektivu Striku je dolga a ne dolgočasna. Ogromno oseb je vpletenih in prepletenih. Izkaže se, da je tudi zgodba, ki jo je povedal zmedeni in prestrašeni Billy, del zarote z grožnjami. Ko najdejo ministra za kulturo Jasperja Chiswella mrtvega na njegovem lastnem posestvu, se preiskovanje izsiljevanja in grožnje, spremeni v preiskavo umora. Kaj iz preteklosti je ministra tako bremenilo, da nihče od družinskih članov noče tega razkriti. Nekaj kar je bilo takrat zakonito, danes pa ni več. Strike in Robin tudi tokrat uspešno rešita primer 😎

Robert Galbraith (psevdonim)
J. K. Rowling
Smrtonosna belina

Naslov izvirnika:
Lethal White

Prevod:
Tina Stanek

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019
Zbirka Krimi
620 strani



'Ne eden ne drugi ne bi znal povedati, kdo se je zganil prvi in ali nista morda tega oba naredila hkrati. Preden sta se zavedela, kaj se dogaja, sta se že tesno objemala. Robinina brada je pristala na Strikovi rami, njegov obraz na njenih laseh. Zaudarjal je po potu, pivu in bolnišničnih razkužilih, ona pa je dišala po vrtnicah in nežnem parfumu, ki ga je pogrešal, ko je ni bilo več v pisarno. V objemu jo je občutil kot nekaj novega in hkrati znanega, kot bi jo objemal že pred davnimi časi in bi jo leta pogrešal, ne da bi se tega zavedal.'
(Odlomek iz knjige, stran 30)

Robert Galbraith je psevdonim zelo znane britanske pisateljice Joanne K. Rowling, ki je avtorica serije knjižnih uspešnic o Harryju Potterju. 53-letna pisateljica se je zdaj lotila tudi pisanja kriminalk, kjer v glavni vlogi nastopa karizmatični detektiv Cormoran Strike. In tudi tu je zelo uspešna. Eni pač znajo 😎

Viveca Sten, Tiha voda

Sandhamn je otok na Švedskem, nedaleč stran od glavnega mesta Stockholma. Na idiličnem otoku, z lesenimi hiškami, se ljudje ukvarjajo z ribolovom in turizmom. Na njem živijo tudi ljudje z drugimi poklici, ki sta jim ribolov in jadranje zgolj hobi. Pa tudi takšni in drugačni bogataši, ki so na otoku kupili posestvo in tu počitnikujejo. V tak idiličen kraj je, švedska pisateljica in nekdanja odvetnica Viveca Sten, umestila dogajanje v seriji knjig s skupnim imenom, Umori na Sandhamnu. Prva med njimi ima naslov, Tiha voda.

Nekega jutra prebivalce otoka presune novica, da je jutranji sprehajalec s svojim kužkom, na obali našel moško truplo zapleteno v ribiško mrežo.

Na prizorišče stopi inšpektor Thomas Andreasson. Štiridesetletnik, ki je odraščal in živel na sosednjem otoku. Tja zdaj hodi občasno saj je doživel nekaj najhujšega kar se lahko zgodi človeku. V spanju mu je umrla komaj tri mesece stara hči. Tega ne preboliš zlahka. Ko sta se ločila z ženo pa se je Thomas zakopal v delo, da bi vsaj malo pozabil na vse gorje, ki ga je doletelo.

Očitno je bil moški kar nekaj časa v morju. Nihče ne ve kdo je. Vsi so si edini, da ni domačin. Čez nekaj dni najdejo še eno truplo. Tokrat je to ženska, srednjih let. Tudi ona ni z otoka. Thomas ugotovi, da sta umrla v sorodstvu. Sta bratranec in sestrična. Kaj sta iskala na otoku, kdo in zakaj ju je umoril? Vprašanj ogromno, odgovorov premalo. Da je zmešnjava še večja, na nekoč miren otok, naplavi še eno truplo. Tokrat ga prepoznajo. Gre za domačina, ki je opravljal priložnostna dela in je veljal za zelo umirjenega človeka.

Inšpektor Thomas Andreasson bo seveda razvozlal vse vozle in nam razkril presenetljiv konec. Pri tem mu pomagajo sodelavci in prijateljica Nora, ki je odvetnica in z družino živi na otoku. Thomas in Nora sta zelo dobra prijatelja še iz otroških let.

Viveca Sten
Tiha voda
Umori na Sandhamnu

Naslov izvirnika:
I de lugnaste vatten

Prevod:
Irena Modrijan

Založba Didakta, Radovljica, 2016
353 strani

'Pred oči si je naslikala podobe več družin, ki so v preteklih letih prišle na Sandhamn. Kot vsi drugi, le da imajo več denarja. Nekateri od njih se skušajo kar najbolj vključiti v skupnost, drugi pa zanjo sploh nimajo občutka. Nekateri zapravijo celo premoženje za obnovo posestva, ki so ga kupili, drugi pa hišo uničijo s tem, da vse zmečejo ven in jo prenovijo po najnovejših trendih, ali pa zgradijo strahotno grde prizidke, ki niso za nikamor.'
(Odlomek iz knjige, stran 170)

Viveca Sten se je rodila 18. junija 1959. v Stockholmu na Švedskem. Delala je kot odvetnica, leta 2011. pa se je posvetila pisateljevanju. Njena družina ima že sto let hiško na otoku Standhamn, kamor je postavila dogajanja v svojih kriminalkah. Z možem in tremi otroci živi severno od Stockholma. (Vir: vivecasten.com)

Pogrešana - Anna Katharine Green

Pogrešana je zanimiva kriminalka, v stilu priljubljene Agathe Christie. Oziroma ravno obratno, saj se je Anna Katharine Green rodila štiriinštirideset let prej kot Agatha Christie. Kakorkoli že obe sta mi super. Agatha Christie je na vrhu moje lestvice priljubljenih pisateljev detektivk, zdaj pa sem po zaslugi založbe LYNX, odkrila še Greenovo. 😎

In kakšna je detektivska zgodba.
V detektivsko pisarno pride starejša, razburjena ženska in prijavi ugrabitev mladega dekleta. Ugrabljena naj bi bila iz bogate meščanske hiše v kateri je nekaj časa živela, ne da bi o tem karkoli vedel lastnik hiše. Prijaviteljica je gospodinja v omenjeni hiši, vendar mlademu detektivu, ki jo je sprejel, ne ve povedati kaj dosti. Ne ve, ali noče! Vztraja, da je bilo dekle ugrabljeno in da jo mora policija poiskati.

Mladi detektiv je, od slišanega, malce zmeden in za pomoč zaprosi izkušenega detektiva Gryca. Ebenezer Gryce je glavna zvezda detektivskih romanov Anne K. Green. Razumevajoč, empatičen in s pravim občutkom za podrejene, ki jih zna tudi nesebično pohvaliti za njihovo delo in po potrebi tudi prepustiti zasluge za uspešno rešen primer.

Gryce zelo resno vzame primer pogrešane mladenke. Pogovori se z lastnikom hiše, gospodom Blakom, ki zanika prav vse namige, da je dekle poznal in da je vedel, da prebiva pod njegovo streho. A klobčič je načet in vse bolj in bolj se odvija. Izkaže se, da je gospod Blake zelo dobro poznal mlado žensko. Le kam je izginila 😎                           

Anna Katharine Gree
Pogrešana

Naslov izvirnika:
A strange disappearance

Prevod:
Matejka Križan

Založba LYNX, Juršinci, 2017
178 strani



"Poizvedba je razkrila še nekaj zanimivih dejstev. Kot prvo, tega gospoda, ki je imel vse pogoje za to, da bi sijal v družbi dam, tam niso nikoli opazili, ampak je svoj prosti čas zapolnil z dolgimi sprehodi po mestnih ulicah, kjer so ga več kot enkrat videli govoriti z ubogimi dekleti na vogalih ulic ali v slepih ulicah. Zadnja, s katero je govoril in ki na podlagi opisa ustreza dekletu, ki je bilo ugrabljeno iz te hiše ..."
(Odlomek iz knjige, stran 90)

Anna Katharine Green se je rodila 11. novembra 1846. v Brooklynu, New York. Umrla je 11. aprila 1935. v Buffalu, New York. Je ena prvih ameriških pisateljic detektivskih zgodb, ki so postale prava uspešnica. Za verodostojnost zgodb ji je bil v pomoč oče, ki je bil odvetnik. (britannica.com) 

Čisto običajna družina, Mattias Edvardsson

Čisto običajna družina, oče Adam Sandell je pastor, mama Ulrike je uspešna odvetnica in hči Stella je bolj ali manj uspešna najstnica, vse dokler je ne obtožijo umora prijatelja in ljubimca, ki ga označijo tudi za psihopata, tridesetletnega Chrisa Olsena.

Švedski pisatelj Mattias Edvardsson je tudi profesor psihologije. V svojem romanu 'Čisto običajna družina', se loti tudi psihološke obravnave medsebojnih odnosov družinskih članov.

Družina Sandell živi v idiličnem mestu Lund, na skrajnem jugu Švedske. Koliko se med seboj poznajo! Mama se posveča svoji advokatski karieri, zaradi katere je večino časa v Stockholmu. Za Stello v glavnem skrbi oče. V mlajših letih je čas preživljala z očetom pastorjem, v cerkvi.

Stella je bila od nekdaj nenavaden otrok. Čeprav ji učenje ni delalo težav pa se je težko sprijaznila s pravili strogega reda, ki niso dopuščala nobene samostojnosti. Tudi z drugimi otroci se je težko spoprijateljila. Njena edina prijateljica, ki jo je razumela in sprejela tako kot je, je bila Amina. Skupaj sta trenirali rokomet in bili zelo uspešni. Toda Stella se je naveličala trenerjevih ukazov in je igranje rokometa opustila.

Dekleti se še vedno družita. Zdaj sta stari devetnajst let in skupaj pohajkujeta tudi po lokalih in diskotekah. Zabava mora bit. Pogovarjata se o fantih in se nedolžno spogledujeta. Vse dokler v nekem lokalu ne naletita na nekoliko starejšega šarmerja Chrisa. Ta v svoje osvajalske mreže uspešno zapelje obe. Nekega dne pa ga najdejo zabodenega. Nekdo ga je umoril in vse sledi kažejo na Stello, ki jo aretirajo in zaprejo.

Starša sta pretresena, ne moreta verjeti, da se jim kaj takega dogaja, saj oni so ja čisto običajna družina. Toda sodni mlini so se zagnali in potrebno je rešiti kar se rešiti da.

Izredno napet in berljiv psihološko, kriminalni roman, kjer lahko bralci samo molimo, da dekleti nimata nič z umorom psihopata. 😎

Mattias Edvardsson
Čisto običajna družina

Naslov originala:
En helt vanligfamilj

Prevod:
Danni Stražar

Založba Učila, Tržič, 2019
447 strani





"Stella Sandell je utemeljeno osumljena umora."
'Noben starš ne verjame, da bo kdaj slišal ime svojega otroka, izgovorjeno v takem kontekstu. Nihče, ki mu je otrok ležal na prsih in brcal z miniaturnimi nožicami ter z brbotajočim smehom, si tega ne bi mogel predstavljati. Zgodi se drugim. Ne nama. 
Nimava težav z zasvojenostjo, sva akademika z visokimi prihodki. Dobrega zdravja sva, telesno in duševno. Nismo neurejena družina z obrobja in finančnimi težavami.
Bili smo čisto običajna družina. Ne bi smela sedeti tukaj. A sva vseeno sedela.'
(Odlomek iz knjige, stran 70.)

Mattias Edvardsson se je rodil leta 1977. Živi v bližini mesta Lund, kamor je postavil dogajanje svojega romana Čisto običajna družina. Je švedski pisatelj in profesor psihologije in švedskega jezika na srednji šoli. Ukvarja se tudi s petjem v punk skupini in treniranjem nogometa. (Vir: mattiasedvardsson.se)

Sodni dnevi, Peter Čeferin in Vasja Jager

Pozabite na Grishama, prihaja Čeferin. 😎 Slovenski odvetnik Peter Čeferin je v preteklosti napisal in izdal odlične anekdote iz svoje odvetniške prakse. Tokrat pa se je lotil kriminalke, ki je prav tako odlična in napeta do zadnje strani. Pri nastajanju romana je sodeloval tudi novinar Vasja Jager. Dogaja se v Ljubljani, na sodišču, v Budvi in v Beogradu. Nekakšna "balkanska posla" bi lahko rekli. Ampak, kaj pa če je vse res!

Edvard Melik je odličen in uspešen odvetnik. Ima odraslega sina in pravkar mu je umrla žena. Čeprav je bilo njegovo odvetniško delo vedno na prvem mestu pa ga je ženina smrt zelo pretresla. Zapre se v svojo razkošno vilo in se utaplja v svoji žalosti in viskiju. Da bi se zaprl v hišo skupaj z ženo, ko je bila ta še živa in zdrava, mu ni nikoli prišlo na misel. Vse je bilo podrejeno reševanju obtoženih za različna kriminalna dejanja pri čemur so mu pomagala tudi ženska bitja in s kakšno se je zbližal tudi drugače.

Kakor koli že, Edvard Melik se le odloči zapustiti svoje žalostno domovanje in se odpravi v pisarno kjer ga že nestrpno pričakujejo. Za pomoč ga zaprosi zaskrbljena mama čigar sina so obtožili umora. Melik se odloči, da bo primer sprejel in vsaj malo preusmeril svoje misli drugam.

Tomi Klajn je tridesetletni mladenič s paleto težav. Največja je obtožba, da je v Budvi umoril svojega partnerja Karla Marona, ko je ta bival v svoji obmorski vili. Maron je bil novopečeni bogataš. Kako je obogatel ne ve niti sam bog. Preprodaja orožja, mamil, poceni odkupljeni certifikati ...? Zdaj mu vse to nagrabljeno bogastvo ne pomaga prav nič pa tudi Klajnu ne. Država, sodišče, tožilstvo, skorumpirani politiki, stric iz ozadja, ki vpletene drži v šahu in zahteva obsodbo. Odvetnik Melik je prepričan v nedolžnost svojega klienta in zanj se bori kot lev. Postopoma mu je postajalo vse bolj jasno, da tu ne more zmagati. Potrditev je dobil, ko so ga zvabili v Beograd in ga tam skoraj ubili. Obsodili bojo nedolžnega.

Po končanem sojenju, po čistem naključju ali pa niti ne, Melik sreča na pokopališču strica iz ozadja. Ta mu mirno razkrije vso resnico o primeru Maron in nato mirno odide. Njegovi resnici je bilo zadoščeno. Ni važno kako in na kakšen način 😎

Peter Čeferin
Vasja Jager

Sodni dnevi


Cankarjeva založba, Ljubljana, 2019
231 strani



"Melik je gledal skozi okno v gostilni As. Videl je obrise nogometnih kibicev, ki so na drugi strani pri Cutty Sarku pred zasloni spremljali neko tekmo in mahali natakarici za novo rundo. Slišal je smeh in radostne klice. Kozarci so žvenketali, ko so trkali skupaj. Najpomembnejša tekma v življenju. Vsak teden znova.
Razredni prepad je pot, ki teče med dvorišči skozi Knafljev prehod. Nič posebnega, siva in prašna, golobji iztrebki in pozabljen kovanec na tlaku. Dobra dva metra širine. Pa vendar ločuje svetove."
(Odlomek, stran 118/119)

Če še niste vedeli, zdaj veste, ko boste šli skozi Knafljev prehod, da se boste lahko pravilno odločili 😎

Ruth Ware, Smrt gospe Westaway

V stilu velike Agathe Christie, je britanska pisateljica Ruth Ware, spisala kriminalko Smrt gospe Westway. Napet in berljiv roman o družinskih odnosih in oblastni materi, ki tudi po svoji smrti ne da miru svojim potomcem.

Hal oziroma Harriet je mlado dekle, ki je v nenavadni prometni nesreči izgubilo mamo. Pred vrati njunega domovanja, jo je do smrti povozil avto in izginil. Hal poslej živi sama v najemniškem stanovanju v Brightonu. Preživlja se z vedeževanjem. Njeno glavno orodje so tarot karte. Njeno življenje bi bilo še kar znosno, če ne bi padla v kremplje izterjevalcev. Pred časom si je izposodila manjši znesek denarja in njen dolg, kljub temu da ga skuša zmanjšati, vztrajno narašča, saj so obresti oderuške. Izterjevalec ji grozi in Hal se vse bolj boji za svoje življenje.

Nekega dne pa Hal prejme pismo odvetniške pisarne. Sporočajo ji, da je dedinja, po pravkar umrli gospe Westway. Prosijo jo naj jim pošlje dokumente, da preverijo ali je prava oseba. V prvem trenutku se razveseli dediščine, ker bo lahko vrnila dolg. Po treznem razmisleku pa spozna, da je bore malo možnosti, da je prav ona oseba, ki jo odvetniška pisarna išče.

Da bi se izognila izterjevalcu in si pridobi še nekaj časa, se Hal z vlakom odpelje v St. Piran (mislila sem, da imamo samo v Sloveniji Piran, na katerega smo tako ponosni, a očitno ga imajo tudi v Veliki Britaniji 😎) in naprej na čudovito posestvo s pravim malim dvorcem, imenovanim Trepassen House.

Gospa Westway je imela tri sinove in eno hčer, ki je že davno izginila s posestva in nihče ne ve kje se nahaja. Hal je priča zapletenim odnosom med brati, ki jo po koščkih seznanjajo z življenjem na posestvu kjer ima glavno besedo oblastna, neznosna in z ničemer zadovoljna mati. Hkrati pa se sprašujejo kdo je Hal in zakaj je mati prav njo izbrala za dedinjo posestva.

Ob napetih zapletih se lepo počasi in postopoma vse tudi razplete. In vsi, skoraj vsi, so srečno živeli do konca svojih dni 😊

Ruth Ware
Smrt gospe Westaway

Naslov originala:
The death of Mrs. Westaway

Prevod:
Miro Mrak

Založba Učila, Tržič, 2018
377 strani


'Kaj se je zgodilo s to hišo in to družino? Čarobna spokojnost z razglednice, čaj na trati, nekaj, kar je bilo podobno prizoru iz romanov Agate Christie, vse to je izginilo - vse je pogoltnil razkroj in nekaj bolj tujega in zaskrbljujočega. Ni šlo le za občutek, da je hiša že dolgo zanemarjena. Šlo je za nekaj mračnejšega, zdelo se je, da tu bivajo skrivnosti, da so bili tu ljudje zelo nesrečni, a ni bilo nikogar, ki bi jih potolažil.' 
(Odlomek iz knjige, Smrt Gospe Westaway, stran 155)

Jean-Luc Bannalec, Bretonske skrivnosti

Jean-Luc Bannalec v svoji sedmi knjigi, Bretonske skrivnosti, pošlje komisarja Dupina in njegovo ekipo v notranjost Bretanje. Ekipa se odloči, da bo prijetno združila s koristnim in si tako ustvarila nekakšen delovni izlet. Komisar bo, na prošnjo bivšega sodelavca iz Pariza, zaslišal znanstvenika Fabiena Cadioua, potem pa bo ekipa, v sproščenem duhu, raziskovala tamkajšnje znamenitosti. A zadeva ne gre ravno po njihovih načrtih. 😎

Nemški pisatelj, ki si je za ustvarjanje kriminalnih zgodb s komisarjem Dupinom v glavni vlogi, nadel francosko ime Jean-Luc Bannalec, nas tudi v sedmem Dupinovem primeru, seznani z znamenitostmi Bretanje. Tokrat je to celinski del, ki je prepreden s številnimi rekami in znamenitim gozdom, Broceliande. Tega znanstveniki povezujejo z Arturjem, vitezom okrogle mize.

Ekipa se ni niti dobro namestila, ko Dupin najde mrtvega znanstvenika, ki ga je prišel zaslišat v njegov dvorec. Ugotovi, da ni umrl naravne smrti. Kmalu za tem, v gozdu. ob znamenitem vodnjaku, kjer potekajo tudi arheološka izkopavanja, najdejo še enega umorjenca. Gre za arheologa, ki v gozdu išče sledi, ki bi potrdile, da je znameniti vitez okrogle mize, hodil tudi po Bretanji.

Kaj se dogaja v tem prelepem gozdu? Skupina znanstvenikov, različnih znanj in usmeritev, članov Arturjevega združenja, se vsako leto udeleži strokovnega posveta in raziskovanja njegovega življenja. Toda, zakaj umori! Kdo in zakaj bi ubijal znanstvenike? Za Dupina so osumljenci vsi člani Arturjevega združenja. Kaj pa, če je morila znanstvenikova žena, ki je podjetnica in želi v gozdu speljati projekt doživljajskega parka. Komisarju Dupinu in ekipi se čedalje bolj dozdeva, da so znanstveniki nečemu na sledi, nekaj iščejo in vsak od njih si želi to nekaj najti prvi. Čeprav se uradno vse vrti okoli raziskovanja pa je za te ljudi zelo pomemben ugled, moč, denar in vodilna delovna mesta, za katera se med seboj borijo.

Ali bo komisarju uspelo najti morilca ali morilko, saj se umori kar množijo. Seveda bo. Vse bo postavil na svoje mesto in se vrnil na obalo, ki jo je vzljubil in k svoji Clare, s katero si bosta privoščila okusno morsko pojedino, ki jo ljubi še bolj 😎

Jean-Luc Bannalec
Bretonske skrivnosti

Umori v slikoviti Bretanji
Komisar Dupin razreši sedmi primer

Naslov izvirnika:
Bretonische Geheimnisse

Prevedla:
Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila
Tržič, 2018
362 strani



'"Ne obstaja ena Bretanja, obstaja veliko Bretanij." In Dupin je vedel, da je to res. Stal je na vrhu mitičnih Monts d'Arree - enem najstarejših gorovij na svetu -, hodil po bizarnih resavah in močvirnatih pokrajinah, stal na najbolj neprijaznih, najbolj divjih plažah, na katerih so se lomili valovi Atlantika, potem ko so prepotovali na tisoče kilometrov, videl mogočne, ostre čeri, milo sredozemsko vzdušje v idiličnih zalivih, karibske sanjske plaže v živih barvah - koralni pesek iz časa, ko je bila Bretanja na ekvatorju -, fantastične rožnate skalne formacije kot na Marsu, začarane doline, prazna polja in travnike, kjer sta si lisica in zajec zaželela lahko noč. Celinsko Bretanjo, Argoat. In zdaj še globoki, temni čarobni gozd Broceliande. Nobena pokrajina pa ni bila takšna kot ta: popolna podeželska obrečna pokrajina. Neskončno očarljiva. Nekateri prizori so bili tako popolni, da si pomislil, da si jih je izmislil slikar. V tem primeru eden največjih impresionistov s konca devetnajstega stoletja.'  
(Odlomek iz knjige, stran 128. Hvalnica pisatelja Bretanji, deželi na severu Francije.)

Jean-Luc Bannalec, s pravim imenom Jorg Bong, se je rodil leta 1966. v Nemčiji, v okrožju Bad Godesberg, Bonn. Večino leta preživlja v Nemčiji, tri mesece pa preživi v svoji vili v Bretanji, v obmorskem mestu Nevez, kjer nastajajo krimi zgodbe s komisarjem Dupinom v glavni vlogi. Knjige so v obeh državah doživele velik uspeh in turistične agencije pridno organizirajo izlete v kraje, kjer je hodil in reševal različne primere komisar Dupin. V zgodbah spoznavamo tudi znamenitosti in odlično kulinariko Bretanje. (Vir: concarneau.fr)


Jean-Luc Bannalec:

Neznani Gauguin, Nemirno morje in Belo zlato

Na koncu sveta

Dolores Redondo, Vse to ti bom dal

Manuel in Alvaro sta poročena in že petnajst let živita v Madridu. Manuel je pisatelj uspešnih romanov, Alvaro pa je uspešen poslovnež. Dobro se razumeta, živita idilično življenje, vse dokler na vrata njune hiše ne potrkata dva policista z grozljivo novico.

Policista sporočita Manuelu, da se je v mestu Lugo, na severu Španije, zgodila prometna nesreča v kateri je umrl njegov mož Alvaro. Manuel je pretresen, saj je izgubil ljubljenega človeka. Ob enem pa se sprašuje, kaj je Alvaro počel v Galiciji! Njemu je povedal, da gre na sestanek v Barcelono. Odloči se oditi na sever in odkriti kaj je Alvaro tam počel. In klobčič skrivnosti se začne razpletati.

Manuel spozna, da lahko z nekom živiš petnajst let pa ga kljub temu zelo slabo poznaš. Izve, da je Alvaro član ene najbogatejših plemiških družin v Galiciji, o kateri mu ni nikoli nič povedal. Družina živi v dvorcu obdanem z gospodarskimi poslopji, vinarno in številnimi vinogradi. Imajo konje in lovske pse. Prava podeželska idila. Le kaj se je zgodilo, da je Alvaro tako zatajil svojo družino!

Najmlajši brat je umrl pred tremi leti. Na posestvu živijo: oblastna mama, ki ji osebje pravi kar "Krokar", srednji brat z ženo in mali sinček najmlajšega brata s svojo mamo. Po očetovi smrti je vse podedoval Alvaro. Dobro je vodil posestvo, čeprav na skrivaj, in tudi zelo dobro poskrbel za svoje bližnje, s katerimi ni hotel imeti prav nič.

Manuel se spoprijatelji z lokalnim policistom, ki so ga pravkar upokojili in duhovnikom, ki je nekoč z Alvarom obiskoval šolo v bližnjem samostanu. Skupaj ugotovijo, da nesreča ni bila samo nesreča. Alvara je nekdo umoril. Tudi najmlajši brat ni naredil samomora kot so domnevali. Kdo in zakaj je ubil brata? Trojica se odloči zadevi priti do dna. Korak za korakom odkrivajo številne družinske skrivnosti in čedalje bolj jim je jasno, zakaj se je Alvaro odrekel družini. In kaj ima pri vsem tem Kavica? Meni je Kavica še najbolj všeč 💜

Dolores Redondo
Vse to ti bom dal

Naslov originala:
Todo esto te dare

Prevod iz angleščine: 
Marko Bogataj

Založba Učila, Tržič, 2018
504 strani




'Manuel se je ozrl dol in videl na stotine teras, zamejenih z grobim kamnom. Bilo je, kakor bi gledal obilico sivkastih stopnic na strmem hribovju. Na latnikih, ki so zasedali ozke ravne površine med stopnicami, je rasla trta. Na roke zgrajene kamnite zidove je bilo mogoče videti, kolikor daleč je neslo oko.' (Odlomek iz knjige, stran 189)

Berljiv in napet roman španske pisateljice Dolores Redondo, ravno pravšnji za posedanje ob morju s knjigo v roki. 😎

Jean-Luc Bannalec, Na koncu sveta

Kriminalka francoskega pisatelja Jeana-Luca Bannaleca, je na momente tudi turistično - kulinarični vodnik po čudoviti francoski Bretanji.

Jean-Luc Bannalec
Na koncu sveta
Komisar Dupin razreši četrti primer

Naslov izvirnika:
Bretonischer Stolz
Prevod: Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2017
344 strani


Roman Na koncu sveta lahko beremo, v prvi vrsti, kot kriminalko, lahko pa je tudi turistično, kulinarični vodnik 😃
Odlomek iz knjige: "Pot je tu prešla v strmo stezo med grčavimi hrasti, ki so ravno začenjali brsteti. Ozki, kamniti poti sta čez čeri vodili do morja, videti je bilo nagnjene glogove grme in posamezne pinije, predvsem pa živo rumeno košeničico. V teh dneh se je bujno razcvetela, pokrajina je bila posuta z velikimi, sršečimi, košatimi pikami. Za košeničico pa se je raztezal širok, živo modro zelen pas, Atlantski ocean, niti sto metrov stran. In nad njim kristalna modrina. Svetloba je bila malone nenaravna."

In v tej idilični, mirni pokrajini, se na parkirišču znajde moško truplo. Odkrije ga starejša gospa, ki se tu vedno sprehaja s svojim kužkom. Če smo bolj natančni, je truplo odkril kuža. Toda, medtem ko gre gospa Bandol obvestit policijo, truplo skrivnostno izgine. Da je skrivnost še večja poskrbi dež, ki odplakne morebitne sledi. Komisar Georges Dupin, ki so ga pred petimi leti nagnali iz Pariza, na konec sveta, pod čemer je bila mišljena slikovita, idilična Bretanja, kljub vsemu verjame, da je gospa res našla truplo. Pričnejo s preiskavo in kaj hitro odkrijejo še eno truplo. Identiteta moškega jih pripelje na Škotsko. Kasneje ugotovijo, da sta oba prišla skupaj od tam.

Kaj sta Škota počela v Bretanji? Je šlo za vojno med lastniki gojišč ostrig? Bretonske ostrige so najboljše in jedli so jih po vsem svetu. Dupin jih ni maral. Mogoče pa ni šlo za ostrige, mogoče je šlo za čisto nekaj drugega. Komisar Dupin se stalno vrača h gospe Bandol, ki se vsakokrat spomni kakšne nove podrobnosti. Njun pogovor ponavadi spremlja kakšna kulinarična pojedina, kot so veliki koščki svežih pokrovač z malo smetane in finimi drobtinami v veliki školjčni lupini. Poleg sodi tudi obvezen kozarček dobrega bretonskega vina.
"Pitje vode v Bretanji ni uživalo dobrega slovesa, iz zdravstvenih razlogov. Bretonci so govorili, da povzroča rjo" 😎 (citat iz knjige)
Ni dvoma, da bo komisar Dupin uspešno rešil tudi svoj četrti primer. Razplet je zelo zanimiv. Če koga zanima, naj prebere knjigo, jaz sem že pošteno lačna 😉


Prvi trije primeri komisarja Dupina

Jean-Luc Bannalec, Neznani Gauguin in Nemirno morje in Belo zlato

Tri kriminalke, francoskega pisatelja Jean-Luc Bannaleca, Neznani Gauguin in Nemirno morje pa še Belo zlato, so ravno pravšnji za počitniško branje. Dogajanje je umeščeno na slikoviti polotok Bretanja, na severozahodu Francije, ob Atlantskem oceanu. Sledimo komisarju Dupinu, ki je bil "izgnan" iz Pariza, v to oddaljeno provinco, bogu za hrbtom. Tako vsaj mislijo Parižani, Dupin pa vse bolj spoznava to čudovito pokrajino ob morju in vse bolj uživa v njenih naravnih lepotah in v vseh morsko, kulinaričnih dobrotah, ki jih nudi.

Jean-Luc Bannalec
Neznani Gauguin

Založba Učila, 2015
272 strani

Prvi primer komisarja Dupina.

V idiličnem, slikarskem mestecu Pont Aven, v Bretanji, najdejo umorjenega lastnika butičnega hotela. Hotel in mesto sta znana meka slikarskih navdušencev. Še posebej pa slikovita pokrajina, s svojimi griči, polji, travniki in gozdovi. Prednica starega hotelirja, je gostila številne slavne slikarje, med njimi tudi Paula Gauguina.

Kdo bi lahko umoril 91-letnega hotelirja? Komisar Dupin izloči štiri možne storilce. Pokojnikov sin, neuspešen podjetnik, ki trguje z medom pa upokojeni učitelj in predsednik turističnega društva, kateremu je umorjeni kar precej doniral. Tu je še prijatelj in prijateljica, že dolga leta zaposlena v hotelu, s katero je imel tajno razmerje. Vsi so omenjeni v oporoki in prav vsak od njih bi lahko bil morilec.

Ob opisih idilične pokrajine in slastne kulinarike, bi se človek z največjim veseljem takoj odpravil v Bretanjo. Toda še prej moramo najti morilca. Je eden izmed štirih naštetih ali je kdo povsem drugi? In kaj ima pri vsem tem znameniti francoski slikar, Paul Gauguin, ki je v tem mestecu, konec 19. stoletja ustanovil tudi slikarsko šolo, Ecole de Pont-Aven?

Jean-Luc Bannalec
Nemirno morje

Naslov izvirnika: 

Bretonische Brandung
Založba Učila, 2015
316 strani

Drugi primer komisarja Dupina

Na otočju Glenan, natančneje, na največjem otoku arhipelaga, z imenom Le Loc'h, najdejo tri trupla. Na nenaseljenem otoku je samo staro pokopališče, razvaline nekdanjega samostana in ostanki tovarne. Kako so se trupla znašla tu, saj ni nobenih ostankov barke ali jadralnih desk?

Komisar Dupin, ne more prav dolgo uživati v tem morskem raju, s kristalno čistim morjem in plažami, obloženimi s koralnim peskom pa ob slastnem jastogu, da o okusnih škampih, niti ne govorimo. Čaka ga težko delo, ki ga je potrebno opraviti, v morskih sladkostih bo užival pozneje.

Komisar Dupin izve za velika trenja, ki so se dogajala na otokih, med tistimi, ki so hoteli otoke spremeniti v množičen turizem in tistimi, ki so hoteli ta morski raj ohraniti neokrnjenega tudi za naslednje rodove. Med akterji drastičnih sprememb je bila tudi trojica umorjenih. Jih je hotel kdo na tak način ustaviti in kdo?

Na otočju, se je zaradi neugodnih vetrov in vremenskih razmer, že od nekdaj zgodilo kar nekaj brodolomov in na dnu morja so se skrivali številni zakladi, ki so jih iskali potapljači. Je bil to razlog umorov? Je trojica našla zaklad, ki ga je hotel še nekdo drug? Kaj pa Pomorski inštitut in raziskovalci, ki so svoje izsledke prodajali? Pa korupcija, napihnjeni turistični načrti, pogoltnih posameznikov! Vprašanj več kot dovolj. Komisar Dupin še nekaj časa ne bo užival ob jastogu in drugih morskih sadežih, toda na koncu bo tudi to prišlo in užitek bo še večji.

Jean-Luc Bannalec
Belo zlato

Naslov izvirnika: Bretonisches Gold
Založba Učila, 2015
304 strani

Komisar Georges Dupin, se na prošnjo prijateljice in novinarke Lilou Breval, odpravi v soline, kjer naj bi si ogledal sumljive modre sode. Soline sicer niso v njegovem delovnem območju, toda za prijatelje se je treba potruditi. Med vožnjo je razmišljal o bretonskem morskem listu, zlato zapečenem na soljenem maslu in kozarcu hladnega belega vina. Na hitro si bo ogledal sode, potem pa se bo odpravil na morsko pojedino, ki si jo je zamislil.


Načrt je dober, toda do uresničitve bo preteklo kar nekaj časa. V solinah je nekdo streljal na komisarja, ga ranil v ramo in ušel. Čez nekaj časa najdejo truplo novinarke, ki je očitno pri svojem raziskovanju modrih sodov, naletela na nekaj, kar jo je stalo življenja.

Sol ali belo zlato je od nekdaj strateškega pomena. Tudi tu se bijejo bitke med solinarji, kooperanti in upravljavci solin. Po vseh dogodkih, za komisarja Dupina, postane preiskava osebna. Ker ni na svojem območju, preiskujeta skupaj s komisarko Rose. Morata odkriti kje so ti modri sodi in kaj je v njih. Morata najti tudi morilca, saj novinarka ni edina žrtev.

Kaj pa če sodi in umori niso povezani s soljo, s čim pa so!

Sophie Hannah, Zaprta krsta - Novi primer Hercula Poirota

Slavni Hercul Poirot je živ in še naprej rešuje umore. S pomočjo pisateljice Sophie Hannah in v dogovoru z dediči še bolj slavne Agathe Christie, je možno tudi to 😎

Agatha Christie
Sophie Hannah
Zaprta krsta
Novi primer Hercula Poirota

Naslov izvirnika:
Closed Casket

Prevod: Danica Križman

Kraj in čas dogajanja:
Clonakilty, grofija Cork, Irska - 1929.

Založba Mladinska knjiga, 2017
Zbirka Krimi
340 strani


Lady Athelinda Playford je 70-letna pisateljica kriminalnih romanov za otroke. V njenih zgodbah nastopa 10-letna deklica Žverca, ki je vodja otroških detektivov. Tej otroški detektivski druščini spada tudi malce zavaljen kuža. Lady je zaradi svojih romanov popularna in cenjena pisateljica. Denarja ji ne manjka, kajti po svojem možu, petem vikontu, je podedovala precej denarja in kar nekaj posesti.

Živi v razkošnem dvorcu, s sinom in njegovo ženo, občasno pa je tu tudi njena hči s svojim zaročencem dr. Kimptonom. V dvorcu živi tudi njen tajnik Joseph Scotcher, ki bo prav kmalu glavna oseba v pričujoči kriminalki. Ker trdi, da mu odpovedujejo ledvica in je neozdravljivo bolan ter da ima pred seboj samo še nekaj mesecev življenja, je lady zanj najela negovalko Sophy. Na svojega tajnika se je močno navezala, čeprav sumi, da ji ta marsikaj prikriva. Kljub temu sklene spremeniti svojo oporoko in vse premoženje želi prepisati nanj. Njen odvetnik in velik poznavalec knjig o Žverci, temu močno nasprotuje. Toda lady je odločena, da bo na tak način svojemu tajniku vrnila voljo do življenja in ozdravitve.

Na večerjo, na kateri bo razglasila svojo novo oporoko, sta povabljena tudi slavni detektiv Hercul Poirot in kriminalist Scotland Yarda Edward Catchpool. Sprva jima ni bilo prav jasno zakaj sta povabljena, saj se z lady nobeden od njiju ni poznal prav dobro. Toda, ko slavna pisateljica pri večerji oznani svojega novega dediča in to oznanilo sproži umor, jima je vse malo bolj jasno.

V poznih večernih urah v salonu najdejo truplo tajnika Josepha Scotcherja. Nekdo mu je s kijem močno poškodoval glavo. Pozneje ugotovijo, da ga je nekdo še prej zastrupil. Zakaj! In kdo! Skoraj vsak od navzočih je imel motiv za umor. Brat in sestra, ki jima je bila nenadoma vzeta dediščina, dr. Kimpton, ki ga je Joseph zalezoval še iz študijskih let, zaljubljena služkinja ...

Za Hercula Poirota in njegove sive celice se prične trdo delo. Ali ga bo odlično opravil tudi pod okriljem pisateljice Sophie Hannah 😊

Sophie Hannah se je rodila leta 1971. v mestu Manchester v Veliki Britaniji. Je uspešna pisateljica kriminalk in z dovoljenjem skrbnikov in dedičev zapuščine Agathe Christie, je literarno obudila tudi slavnega detektiva Hercula Poirota.


Dobra kriminalka:

Pohorska transverzala, Avgust Demšar

Avgust Demšar, Pohorska transverzala

Mariborski višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, z razširjeno ekipo, rešuje primer v katerem se vse vrti okoli, do tistega trenutka priljubljenega, poslanca Državnega zbora.
Slovenski Poaro rešuje svoj sedmi primer.

Avgust Demšar
Pohorska transverzala

Založba Pivec, Maribor, 2016
326 strani

Kraj dogajanja: Maribor, Ljubljana, Ptuj, Kranj ...

Čas dogajanja: 21. stoletje, bolj "frišno" ne more bit


Razširjena ekipa višjega kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka šteje šest članov, skupaj z njim. Zakaj je dobil še tri kriminalistične inšpektorje! Zadeva, ki jo preiskujejo je prednostna, nujna in zelo delikatna. Gre vendar za politiko, gre za vidnega člana ene od vodilnih slovenskih političnih strank pa še volitve so tik pred vrati. To res ni kar tako.

Tega se Vrenko in njegovi zavedajo in prav vsi so si nadeli rokavice in se zavili v molk pred javnostjo.

V središču dogajanja se znajde poslanec Državnega zbora, Zvone Skaza. Vse se je začelo na obletnici mature, kjer so se nekdanji sošolci družili, malo popivali in se spominjali dogodkov iz gimnazijskih dni. Skupina sošolcev se je spominjala, kakšen skopuh je bil Skaza in kako se je vedno izogibal plačilu runde. Sklenili so, da si ga bodo na to temo, malce privoščili. Baje obstajajo neke fotografije posnete na končnem izletu, ki bi lahko Skazi škodovale pri vzponu na politični vrh. Z njimi ga bodo izsiljevali ter zahtevali zajetno vsoto. Toda, sprva nedolžna šala, se konča s kar tremi umori.

V hiši, na idiličnem Pohorju, najdejo dve moški trupli. Sprva kaže, da sta se moška zastrupila, toda kriminalisti ugotovijo, da je šlo za umor.  Vse sledi kažejo na to, da bi lahko bil morilec ravno Skaza. Kriminalisti, v hiši,  najdejo njegove prstne odtise na kozarcu z vinom, svoje sledi je pustil tudi na cigaretnem ogorku, tudi znamka je prava, prav te je kadil poslanec, za nameček pa ga je fotografirala še radovedna soseda. Ravno je odhajal z avtomobilom in na fotografiji je dobro vidna tudi registrska oznaka. Vse kot na pladnju. In ravno ta preveč obložen pladenj, da Vrenku misliti, da le ni vse tako kot je videti. Le kdo bi s svojima izsiljevalcema pil vino! In kaj ima pri vsem tem Pohorska transverzala !

Odlomek iz knjige Pohorska transverzala:
"Jože Miloševič je bil v prvi vrsti podjetnik. Bil je nesramno bogat, a to ni bil razlog, da bi imel dovolj, prej obratno. Večino si je nagrabil v času po osamosvojitvi Slovenije, ko se je začela razprodaja tako imenovanega družbenega premoženja. Po dobrih dvajsetih letih je v Sloveniji pokradena in sprivatizirana večina nekoč skupno ustvarjene lastnine. Peščica posameznikov in njihovih družin je, vsaj za slovenske razmere, bogatih preko vseh meja, ogromno ljudi pa se je znašlo na pragu revščine."

Kranj, Prešernovo gledališče s Plečnikovimi arkadami in monumentalni kip pesnika Franceta Prešerna

Avgust Demšar je psevdonim mariborskega pisatelja detektivskih romanov z glavnim kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom, v glavni vlogi. Pa imamo tudi mi svojega Herkula Poaroa, ki prav nič ne zaostaja za angleškim :)


Zanimivo leposlovje, kriminalka:

Michel Bussi, Letalo brez nje

Michel Bussi, Letalo brez nje

Prizorišče letalske nesreče je gora Terrible, v pogorju Jura, na francosko švicarski meji. Zgodilo se je 23. decembra 1980. Na letalu sta bili dve dojenčici in eno najdejo živo ...

Michel Bussi
Letalo brez nje

Naslov izvirnika:
Un avion sanselle
Prevajalka: Maja Lihtenvalner

Založba Učila, 2016
428 strani

Kraj dogajanja: Diepp (obmorsko mesto na severu Francije), Pariz, gora Terrible (francosko švicarska meja), Turčija


Letalo, polno potnikov, ki so se vračali s počitnic v Turčiji je, 23. decembra 1980, strmoglavilo na gori Terrible, v pogorju Jura, na francosko švicarski meji.

V hudi nesreči, so vsi potniki umrli, skoraj vsi, saj je eden od gasilcev, nedaleč stran od razbitin letala, našel dojenčka oziroma dojenčico. Bila je podhlajena, a po nekem čudežu, je bila vendarle živa. Prepeljali so jo v bolnišnico in ji tako rešili življenje.

Dokaj hitro se je v bolnišnici pojavil bogati industrialec Leonce de Carville, ki je trdil, da je mala dojenčica njegova vnukinja, Lyse-Rose, hčerka njegovega edinega sina. O tem ni nihče dvomil, vse dokler se ni oglasil še en dedek, Pierr Vitral, ki se je s svojo ženo preživljal s potujočo trgovino z vaflji in je tudi želel videti svojo vnukinjo Emile Vitral. In tu se zadeva začne zapletati. Kdo je preživela dojenčica? Izkaže se, da sta bili v letalu dve družini z dojenčkom, toda iz katere družine je preživela dojenčica!

Med družinama se prične pravi boj, medijsko podprt in odmeven. Da bi bilo vse skupaj še bolj brano, so ga mediji predstavljali kot boj bogatih proti revnim. France Prešeren bi rekel, ne boj, mesarsko klanje. Sodnik je razsodil, da je dojenčica Emilie Vitral.

Mathilde de Carville se s sodbo ne more sprijazniti. Najame zasebnega detektiva Grand Duca, ki naj bi za bogato plačilo, natančno raziskal in našel kakšen dokaz, ki bi potrdil, da je mala deklica njihova. Časa ima na pretek, do dekličine polnoletnosti. In prav na zadnji dan, ko njegova bogato plačana pogodba poteče, Gran Duc, ob pogledu na objavo v starem časopisu, reši primer. Zdaj ve čigava je deklica.

Odlomek iz knjige, Letalo brez nje:
"Pred kratkim je bral zgodbo o nekem tipu, enem najuglednejših violinistov na svetu, imel je rusko ime, ki si ga ni zapomnil; nekega lepega dne je prišel v dvorano podzemne železnice, se namestil in več ur igral violino. Brez reklame, brez uradne napovedi si je meni nič tebi nič izbral mesto na hodniku in vzel violino v roke. Vsak večer je polnil dvorane po vsem svetu, ljudje so se pulili za vstopnice, ki so se prodajale po več sto frankov, da bi ga prišli poslušat, tistega dne na hodniku podzemne železnice pa se skoraj nihče ni ustavil in mu prisluhnil." (str.231)

Michel Bussi je francoski pisatelj detektivskih romanov. Rodil se je 29. aprila 1965. v mestu Louviers, Eure, na severu Normandije. (Wikipedia)

Michel Bussi - Črni lokvanji


Lee Child, Rdeča hiša

Lee Child, Rdeča hiša

Jack Reacher, nekdanji vojaški preiskovalec, se znajde v Teksasu, kjer zapade v težave z lokalnimi "mačoti".  Da bi se jim izognil, se odpelje s čudovito mlado žensko, ki ga je povabila v svoj avto. Izkaže se, da njuno srečanje nikakor ni bilo samo naključje.

Lee Child
Rdeča hiša

Naslov izvirnika: Echo burning
Prevajalka: Martina Žalig

Založba Meander, 2012
435 strani


Jack Reacher je skoraj dva metra visok moški, nosi suknjič velikosti XXXL, je samski, brez družine in stalnega bivališča. Bil je vojaški preiskovalec. Vojska ga je odpustila in Reacher se je posvetil vandranju in pomoči šibkejšim.

Mlada, elegantna ženska, mehiškega videza. ki je ob Reacherju ustavila svoj kadilak, je to storila namenoma. Ime ji je bilo Carmen Greer in iskala je nekoga, ki bi ubil njenega moža. Jack Reacher, velik kot dvodelna omara, je bil po njenem ravno pravi za to nalogo.

Carmen je z malo hčerko in možem živela na samotnem posestvu. V razvejani rdeči hiši sta živela tudi moževa mati in brat, imeli so tudi nekaj delavcev, ki so skrbeli za konje in veliko posestvo. Mož je bil zelo nasilen do svoje žene in kot je Carmen pripovedovala Reacherju, imela je številne modrice, podplutbe pa tudi nekaj zlomov.

Trenutno je njen videz popoln, saj je njen mož že nekaj časa v zaporu. Dobila pa je obvestilo, da ga bodo izpustili predčasno, torej bo njenega mirnega življenja konec že čez nekaj dni in ne čez eno leto, kot je pričakovala. Z nasilnim možem ne misli več živeti, tudi njegovi sorodniki je ne marajo, ker jo imajo za Mehičanko, čeprav je rojena v Kaliforniji. S hčerko ne moreta zbežati, ker pred možem ne bi imeli miru, kjer koli bi že bili. Družina bi napela vse moči, da bi ji odvzeli hčerko pa ne zato, ker bi jo imeli tako radi, glavno je, da Carmen čim bolj zagrenijo življenje.

Reacher se z umorom nikakor ne strinja, toda mladi lepotici ne more odreči pomoči. Dogovorita se, da se bo na posestvu zaposlil in obenem pazil na Carmen in njeno hčerkico.

Mož se vrne iz zapora in še isto noč se iz njune spalnice zaslišijo streli. Vse kaže na to, da ga je umorila Carmen. Zaprejo jo in ko poda še pisno izjavo, da je umor zagrešila sama, je primer rešen. Morda bi bil res, če ne bi bilo skeptičnega Reacherja, ki mu je vse skupaj zelo sumljivo. Mu bo uspelo izvedeti kaj vse se je dogajalo v malem mestu. Napeti mora vse svoje preiskovalne sposobnosti pa še mlada odvetnica je tu. Mogoče bo pa tudi ona za kakšno rabo :)

Lee Child je psevdonim za britanskega pisatelja Jima Granta, ki je bil rojen 29. oktobra 1954. (Wikipedia). Napisal je celo serijo kriminalk, z bivšim vojaškim preiskovalcem Jackom Reacherjem, ki vandra po Združenih državah in pomaga ljudem, ki so po krivem česa obdolženi. Pravo počitniško branje za ljubitelje kriminalk.


Slepa ulica, Louise Doughty

Agatha Christie, Karibska skrivnost

Slavna pisateljica Agatha Christie in najslavnejša pletilja med detektivi gospodična Jane Marple, poskušata razrešiti, kdo je botroval smrti majorja, na otoku St. Honore, v Zahodni Indiji, danes bolj znano kot Karibsko otočje.

Agatha Christie
Karibska skrivnost

Naslov izvirnika: A Caribbean mystery
Prevajalka: Milena Brinch Hansen

Založba Prešernova družba, 1989
249 strani

Kraj dogajanja: otok St. Honore, Karibi
Čas dogajanja: 20. stoletje


Gospodična Marple ima čudovitega nečaka. Na stara leta prav lepo skrbi zanjo, jo ima rad in jo tudi finančno podpira, saj je uspešen pisatelj in denarja mu ne manjka. Ker je bila, gospodična Marple, v zimskem času zelo bolna, se je nečak Raymond odločil, da mora preživeti počitnice v toplejših krajih, kjer sonce greje močneje, kot v njenem St. Mary Meadu.

Tako se gospodična Jane Marple odpravi na počitnice v Zahodno Indijo, kot je Karibsko otočje zmotno poimenoval slavni pomorščak Krištof Kolumb. Nastani se v hotelu Pri zlati palmi, ki stoji na otoku St. Honore. Hotel sta pred kratkim prevzela zakonca Molly in Tim Kendal. Vanj sta vložila vse svoje prihranke, zato si močno želita, da postane hotel uspešen.

Gospodična Marple s svojim pletenjem poseda ob morju, opazuje kopalce in na pol posluša neskončne zgodbe, ki jih pripoveduje major Palgrave. Počitnice so res obsijane s soncem a gospodična Marple se že kar malo dolgočasi. A ne za dolgo.

Nekega jutra najdejo majorja v hotelski sobi, mrtvega. Ob njem je steklenička tablet za zniževanje krvnega tlaka. Vsak je že od nekoga slišal, da ima major visok krvni tlak, zato ni nikogar presenetilo, ko je zdravnik povedal, da gre za naravno smrt. V to nihče ni dvomil, razen Jane Marple.

Žal ji je bilo, da ni malo bolj pozorno poslušala majorjevih zgodb. Spomni se, da ji je govoril o umoru ali celo dveh, da pozna morilca, ki se je kazni spretno izognil in da ima celo njegovo fotografijo. Poiskal jo je v denarnici in ko jo je hotel podati gospodični Marple, je naenkrat prebledel in fotografijo hitro spravil nazaj. Koga je zagledal za njenim hrbtom? Morda prav morilca, ki naj bi bil na fotografiji! Ko kasneje fotografija skrivnostno izgine in ko se gospodična Jane Marple zave, da major nikoli ni govoril, da ima visok krvni pritisk, celo nasprotno, ji je povsem jasno, da ni umrl naravne smrti. Poleg pletenja čaka gospodično Jane še veliko detektivskega dela. Ji bo uspelo najti pretkanega morilca?

Slepa ulica