Dvoboj (1891)
V noveli Dvoboj sta osrednji lik Nadežda Fjodorovna in državni uradnik Ivan Lajevski, ki iz Peterburga odpotujeta v puščoben kraj, bogu za hrbtom, na Kavkazu. Nadežda je končala šolanje na ženskem inštitutu in se precej hitro poročila z moškim, ki ga ni ljubila. Spoznala je živahnega Lajevskega in z njim pobegnila v Abhazijo na južnem Kavkazu.
V majhnem kraju, kjer vsi takoj vse vedo in je morala ter družbene vrednote na prvem mestu, ju niso sprejeli z odprtimi rokami. Ivan Lajevski se je zelo rad bahal, sposojal si je denar a ga v glavnem ni vračal, zelo rad pa je tudi lagal. To je še posebno najedalo zoologa Nikolaja von Korna, ki mu je ob priliki napovedal dvoboj.
Ko se je Lajevski začel oddaljevati od Nadežde, si je ta poiskala novega kavalirja in to ne enega temveč kar dva. Ko ji je umrl mož je izjavila, da se noče ponovno poročiti. Okolje, beri visoko moralne sosede, je bilo šokirano. Nadežda pa se je spraševala komu je kaj naredila, da jo tako zavračajo in obsojajo. Ona si želi samo živeti.
Prihajajoči dvoboj, ki se je na srečo končal brez prelivanja krvi, je življenje dveh mladih ljudi temeljito spremenil.
Pripoved neznanega človeka (1893)
Georgij Ivanič Orlov je 35-letni peterburški uradnik. Živi sam, občasno si privošči ljubico, še najraje poročeno, kajti ljubezni se je posmehoval. Pregovor pa pravi, čemur se posmehuješ, tega boš deležen. In tako se je nekega dne na njegovih vratih pojavila njegova ljubica Zinaida Fjodorovna Krasnovska in to s kovčki vred. Skregala se je s svojim možem in povsem samoumevno ji je bilo, da se preseli h svojemu ljubimcu.
 |
| Gotska palača v Benetkah |
Orlov, "častivreden mož" jo sicer sprejme, a ta njenim hrbtom jo ironično obrekuje in se ji smeji. Ob četrtkih, ko se druži s tremi prijatelji pa je obrekovanje skupinsko.
Edini, ki je na njeni strani je pripovedovalec te zgodbe, služabnik Stefan. V resnici je bil to Vladimir Ivanovič, plemič in izobraženec. V preteklosti je bil poročnik ruske mornarice in prav tako premožen kot Orlov. Pri njem se je zaposlil kot služabnik, da bi izvedel o političnih načrtih njegovega očeta. Nenavaden razlog, ki mu ni prinesel uspeha saj ni izvedel popolnoma nič. Orlov svojega očeta ni nikoli omenjal.
V drugem delu zgodbe Vladimir Ivanovič razkrije Zinaidi Fjodorovni kakšen je resnični odnos Orlova do nje. Obenem ji razkrije tudi svojo pravo identiteto in jo prosi, da pobegne z njim. Odpravita se na Dunaj, v Benetke, Firence, v Nico. Zinaida odkrije, da je noseča in kasneje rodi hčer Sonjo. Sama ne vidi več izhoda in smisla v življenju. Tega tudi Sonječka ne spremeni.
Vladimir Ivanovič se vrne v Peterburg in skrbi za dojenčico. Sam je bolehen in ve, da ne bo več dolgo. Kaj se je zgodilo z malo Sonjo nam Čehov ne pove. Njen oče Orlov bi jo dal kar v zavetišče. Častivreden človek, ni kaj 😕
Tri leta (1895)
V tretji Čehovi noveli spoznamo bogatega moskovskega trgovca Alekseja Fjodoriča Laptjeva. V manjšem kraju je obiskal svojo bolno sestro Nino Fjodorovno. Nina ima dve hčerki. Mož in oče, prešuštnik in gizdalin, jih je že davno zapustil in živi v bližini z novo družino.
Laptjev je nekega dne na obisku pri sestri srečal mlado lepotico Julijo Sergejevno. Bila je ljubezen na prvi pogled, a žal le z njegove strani. V svojem ljubezenskem zanosu zasnubi Julijo, ki ga sprva zavrne. Razlog: preveč grd je. 😎 Ko je razmišljala kakšno turobno in prazno življenje ima v tem malem mestu in da bi ji poroka temeljito spremenila življenje, je snubitev sprejela. Kaj je grdota ženina proti Moskvi, ki je polna gledališč in galerij, ki jo bodo zagotovo razvedrile.
Vse tri Čehove novele v pričujoči knjigi se ukvarjajo s prešuštvom, ki se prešuštnikom, tako moškim kot ženskam, ne zdijo nič spornega. V 19. stoletju je bila pomembna zunanjost saj nam pisatelj za vsako osebo večkrat pove ali je lepa ali grda, zunanjost namreč. Notranjost ni tako pomembna, ta je očem nevidna. Mislim, da imam dovolj 19. stoletja. 😎
Ocena: 3,8/5
 |
| Kanadski volk v ZOO Ljubljana |
Anton Pavlovič Čehov
Novele
Prevod:
Borut Kraševec
Založba Beletrina, Ljubljana, 2020
Zbirka Klasična Beletrina
338 strani
"Samo nekaj si zapomni, Aleksanser Davidič, prvobitno človeštvo je bilo pred takimi, kakršen je Lajevski, zavarovano z bojem za obstanek in naravnim izborom. Ampak naša kultura je boj za obstanek in izbor zelo oslabila, tako da moramo sami poskrbeti za uničenje slabotnih in nekoristnih, sicer bo, ko se bodo taki kot Lajevski razmnožili, civilizacija propadla, človeštvo pa se bo popolnoma izrodilo. Krivi bomo sami." (Odlomek iz knjige, stran 32)
 |
| Kanal Grande v Benetkah |
Ni komentarjev:
Objavite komentar