Robert James Waller - Mostovi Madisona

Mostovi Madisona, ki ga je napisal ameriški pisatelj in fotograf, Robert James Waller (1. avgust 1939. Rockford, Iowa - 10. marec 2017. Fredericksburg, Teksas), je majhen roman (po številu strani) z veliko zgodbo, ki se je znašla tudi v zelo uspešnem istoimenskem filmu.

Ljubezenska zgodba dveh ljudi, ki se je zgodila avgusta 1965. in v samo štirih dneh dosegla kar večina ne doživi v celem življenju. 😊

Robert Kincaid je bil fotograf, pisatelj, pesnik, skratka taka samotarska umetniška dušica. Potoval je po celem svetu in fotografiral za revijo National Geographic. 

Francesca Johnson je med drugo svetovno vojno v Neaplju spoznala ameriškega vojaka Richarda Johnsona. Poročila sta se in odpotovala v Ameriko. Živela sta na kmetiji v Madisonu, v zvezni državi Iowa. Nekaj časa je poučevala na gimnaziji, ko pa se je družina povečala, je ostala doma in skrbela za moža, sina in hčerko.

Nekega dne, ko je sama sedela pred svojo hišo, na dovoz pripelje razmajan poltovornjak. Dolgolasi moški, srednjih let, se je opravičil in vprašal za pot do pokritega mostu, ki ga je moral poslikati a ga nikakor ni našel. 

Francesca je bila sama doma. Mož in otroka so odšli, za en teden, na kmetijski sejem. Ker ji je bilo že malce dolgčas, je prisedla in mu pokazala pot do mostu. Tako se je začela zgodovina štiridnevnega druženja, ki je oba zaznamovala do konca svojih dni. 

Francesca je imela zelo rada svojo družino, a ljubezen, ki se je v trenutku vnela med njima, je bilo nekaj o čemer je lahko samo sanjala. Štiri dni sta se pogovarjala, plesala in ljubila. Prišel je čas, ko se bosta morala odločiti kako naprej. Na eni strani strastna ljubezen, spoštovanje in potovanja. Na drugi strani družina. Kaj izbrati!

Ocena: 4,5/5

Robert James Waller

Mostovi Madisona

Naslov izvirnika:

The Bridges of Madison County

Prevod:

Maja Lavrač

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007

Zbirka Moj roman

156 strani

'Da, tu je po svoje precej dolgočasno. Moje življenje, mislim. V njem ni nobene romantike, nobene erotike, ni plesanja ob svečah v kuhinji ne tistega čudovitega občutka, ki ti ga lahko da le moški, ki zna ljubiti žensko. Ni tebe. Ampak muči me ta prekleti občutek odgovornosti. Do Richarda, do otrok. Če bi odšla, bi pomenilo, da bi odnesla s seboj svojo telesno navzočnost, kar bi bilo za Richarda verjetno preveč. Lahko bi ga zlomilo.' (Odlomek iz knjige, stran110)

Ljubljana, litoželezni Hradeckega most