Margaret in Abraham Story sta imela štiri otroke. Eno hčer in tri sinove. Živeli so na manjšem otoku imenovanem Gull Cove, ki ni bil tako monden kot bolj znani Martha's Vineyard, a kljub temu so Storyjevi v svoj tamkajšnji hotel uspeli privabiti bogate goste.
Družina je bila srečna, uspešna in povezana. Zelo dobro so se razumeli, potem pa je šlo zelo hitro vse po zlu. Nepričakovano je umrl oče in vsi so bili zelo pretreseni. Skoraj tako, če ne še bolj so bili pretreseni in presenečeni otroci, ki so na kolidž prejeli materino pismo, ki se je zaključilo s čudnim stavkom: Veste kaj ste storili. Mati jih ni želela nikoli več videti in tega se je držala kar štiriindvajset let.
Na srečo je oče otrokom zapustil denarni sklad, da so lahko zaključili šolanje. Kaj so naredili narobe, si niso znali ali pa niso želeli razložiti. Kaj je bilo tako hudega, da jih lastna mati noče več videti!
Sprijaznili so se z obstoječim stanjem in si ustvarili svoje družine. Materina zavrnitev jih je tako prizadela, da se tudi med seboj ne družijo več. Živijo vsak na svojem koncu države.
Nekega dne pa njihovi otroci prejmejo pismo babice, ki jo poznajo samo po pripovedovanju. Vabi jih v svoje letovišče. Rada bi jih spoznala in ponuja jim mesec dni počitniškega dela. Vnuki povabilo sprejmejo. Bolj po prisili staršev, se sestrični in bratranec odpravijo v letovišče. Tam jih čakajo presenečenja, ki se kar vrstijo. Tudi družinske skrivnosti pridejo na dan in te so milo rečeno pretresljive.
Zanimivo in napeto branje, ki ga je avtorica Karen M. McManus namenila mladini, a je tudi za starejše zanimivo branje.
Ocena: 4/5
 |
| Križanke - Jože Plečnik |
Karen M. McManus
Sestrični
Naslov izvirnika:
Cousins
Prevod:
Petra Brezinščak
Založba Učila, Tržič, 2021
315 strani
"Na njej je moj oče v vsej svoji mladostniški lepoti: temnolas in čeden v obraz. V roki drži najgršo sliko, kar sem jih kdaj videla. Videti je, kot da je predšolski otrok povlekel klobčič volne po blatu in naslikal sliko. Očijeva druga roka je ovita okrog rame starejše ženske, ki ljubeče naslanja dlan na njegovo lice. Celo od daleč opazim rdeče znamenje na njeni roki. Moja skrivnostna babica, ki se prikaže na najbolj nepričakovanih krajih." (Odlomek iz knjige, stran 102)
 |
| Sončni zahod v Piranu |
Ni komentarjev:
Objavite komentar