Roman
Mamina zapuščina, japonske pisateljice
Minae Mizumura, je večplastna zgodba družine Katsura. Istočasno pa nam prikaže tudi življenje in navade ljudi na Japonskem.
Osrednja zgodba je skrb dveh hčera v srednjih letih za ostarelo mamo. Vsakdanja skrb za starše je na Japonskem tradicionalna naloga prvorojenca ali neveste. Marsikateri starostnik to tradicijo s pridom izkorišča. Ena takih je tudi oblastna in neznosna mama Noriko. Ko je zbolel njen mož, je skrb zanj mirne duše prepustila hčerkama in se zanj ni kaj dosti brigala. Zdaj je sama bolna, poškodovana in ostarela. Od svojih hčera zahteva popolno skrb. Vsak dan morata na obisk, ji prinašati hrano in prigrizke, ki jih ima rada, obregne se tudi ob njuno urejenost. Hčerki je pripeljala tako daleč, da sta si želeli, da mama umre. Ob tem sta še preračunavali koliko denarja bi dobili povrnjeno od doma za ostarele, kamor naj bi se preselila mama in sta morali nekaj plačati vnaprej. Srhljivo.
Za mamo bolj skrbi mlajša hčerka Mitsuki, kar ni ravno po japonski tradiciji. Toda starejša Natsuki se spretno izgovarja na svoje številne bolehnosti in mamo obišče le redko, kljub temu, da je mama zanjo v mladosti storila veliko več kot za sestro.
V mladih letih se je mama bolj zavzela za Natsuki. Zdelo se ji je, da je bolj nadarjena in tudi lepša, kar tudi ni za odmet, in bo lahko prej pripomogla do vzpona družine po družbeni lestvici. Za ta cilj bi mama naredila prav vse. Natsuki se uči igranja klavirja, toda tudi mlajša Mitsuki ne zaostaja za njo.
Kljub temu, da je mama zapravljiva in neodgovorna nakupovalka stvari, je družina uspela nekaj denarja nameniti za Natsukijin študij v Parizu. Tam se zaljubi v moškega, ki za družino ni primeren, zato se mora po enem letu vrniti domov. Poroči se v bogato družino in dobi dve hčerki.
Tudi Mitsuki dobi svojo pariško priložnost. Postane prevajalka za francoski in angleški jezik. A tudi ona tam spozna ljubezen svojega življenja. Ta je za družino bolj sprejemljiv saj je fant Japonec. Sicer iz revne družine, za študij v Parizu je dobil štipendijo za nadarjene, a postal bo profesor na fakulteti, to pa tudi ni zanemarljivo.
Roman nas vodi v različna življenjska obdobja glavnih likov, od otroštva in mladostnih let naprej. V ospredju so ženski liki. Poleg ukvarjanja s starostniki, se roman dotakne tudi preživetja žensk v srednjih letih, ko se ločijo od svojih mož, od katerih so bile ves čas finančno odvisne. Čeprav je marsikatera poleg skrbi za otroke in gospodinjstvo tudi sama prispevala v družinski proračun. Mitsuki je ves čas prevajala in poučevala na fakulteti, toda ko se je želela ločiti, je bil denar zelo velik problem. Na koncu je tudi mama prispevala za njeno boljše samsko življenje, saj je hčerkama zapustila kar lepo vsoto.
Problemi, ki jih opisuje Minae Mizumura v svoji knjigi Mamina zapuščina, so tudi njeni lastni. Sama je kar trideset let skrbela za nemočnega očeta, medtem ko si je njena mama omislila ljubimca in se za očeta ni kaj dosti brigala. (Spremna beseda prevajalca Iztoka Ilca)
Pretresljiva družinska saga.
Minae Mizumura
Mamina zapuščina
Naslov originala:
Haha no Isan - Shimbun Shosetsu
Prevod:
Iztok Ilc
Japonska književnost
Založba Litera, Maribor, 2019
Zbirka Babilon
499 strani
'Po enem letu Kalifornije je vsaka misel na stanovanje v centru popolnoma izginila iz njene glave. Skrb za starša ji je vzela še več časa, bila je vse bolj izgorela.
Najprej je oče zbolel za pljučnico, kakor da bi jo prav čakal, da se vrne. Da ga je lahko obiskovala, je najela sobo v hotelu v bližini bolnišnice. Nato je prišel mamin telefonski klic. Telefonski klic zatreskane mame, ob katerem si je zaželela, da bi mama umrla. In potem je mamo tisto popoldne, ko je prejela pismo, v katerem ji je Mitsuki napisala, da si želi pretrgati z njo vse vezi, zbil kolesar.' (Odlomek iz knjige, stran 315)
Ni komentarjev :
Objavite komentar