Mike Gayle - Mislim, da te poznam

 

Kraljevi licej, v angleškem mestu Warwick, so lahko obiskovali samo zelo nadarjeni otroci, ki so se odlikovali tudi v športu. Za vpis na to prestižno šolo so morali uspešno opraviti precej zahteven sprejemni izpit. Med nadobudneži sta bila tudi dva glavna junaka romana Mislim, da te poznam, angleškega pisatelja Mika Gayla.

Danny Allen, nadarjeni otrok, iz socialno šibkejše družine, ki je imel v osnovni šoli odlično učiteljico. Ta je opazila njegovo nadarjenost, ga spodbujala in ga dodatno poučevala za sprejem na Kraljevi licej. Uspelo mu je. Dodelili so mu tudi štipendijo.

James DeWitt izhaja iz bogate družine, vendar to ni pogoj za sprejem. Opraviti mora sprejemni izpit, kar mu z lahkoto uspe.

Fanta sta se na šoli spoznala, vendar nista bila tesna prijatelja. Oba uspešna sta skupaj blestela tudi na športnem področju. Po maturi sta bila oba v ožjem izboru za dodelitev prestižne nagrade za najboljšega dijaka. Nagrajenci preteklih let so bili uspešni na svoji življenjski poti, zasedali so pomembna mesta v gospodarstvu, politiki, umetnosti. 

Za Dannyja in Jamesa se ni izšlo po načrtih. Končala sta univerzi, nato pa se je njuno življenje obrnilo na glavo, na najslabši možen način. V romanu ju srečamo, ko sta stara šestintrideset let. Danny je postal delomrznež, odvisen od socialne podpore, toda tudi ta ne traja večno. Ker ni aktiven iskalec zaposlitve, mu socialno pomoč vzamejo. Zdaj ni druge, kot da si poišče službo. Postane oskrbovalec starejših in invalidnih oseb v Hrastovem domu.

Tam sreča Jamesa. Doživel in preživel je nesrečo. Poškodoval ga je pijani mladenič, ki je ustavil uspešno kariero pravkar izvoljenega poslanca v parlamentu, ki je s svojim dekletom živel v razkošnem stanovanju v centru Birminghama. Zdaj težko govori in težko hodi, po nesreči, v kateri so bili poškodovani možgani, tudi veliko pozablja. Živi pri starših, v dom je prišel za tri tedne in prepoznal Dannyja. 

Nekoč uspešna fanta, zdaj odrasla moška, vsak s svojo tragično zgodbo. Jima bo uspelo premagati ovire, ki so ju tako močno zaznamovale, in stopiti na tisto pravo pot, ki jima je bila začrtana v mladosti. Držimo pesti, da jima uspe. Fanta sta kljub nesrečam, ki so ju doletele še vedno srčna in dobrodušna človeka. Odlično branje.

Ocena: 4,5/5

Jermenovka

Mike Gayle

Mislim, da te poznam

Naslov izvirnika:

The man I think I know

Prevod:

Maša Mlakar

Založba Meander, Izola, 2022

336 strani

'"Seveda ni," pohiti Martha. "Ampak midva govoriva o Dannyju Allenu. Po tem ko je na Kraljevem liceju prejel nagrado, bi ga to moralo izstreliti med zvezde, zdaj pa dela kot oskrbovalec. Nenavadno je vse skupaj, samo to pravim." Dvigne roko. "Obljubim, da ne viham nosu nad takim delom. Vseeno, Danny je bil tako nadarjen dijak in študent, da si ga v tej službi težko predstavljam."

(Odlomek iz knjige - Mislim, da te poznam - Mike Gayle, stran 88).

Sibirski tiger Botsman na začasnem delu v ZOO Ljubljana 💜

Mike Gayle - Vsi ti osamljeni ljudje

Dva bregova, ena reka

Mike Gayle - Vsi ti osamljeni ljudje

 

Hubert se je rodil na sončni Jamajki. Ker tam ni bilo dela, se je z osemnajstimi leti odpravi, s trebuhom za kruhom, v Anglijo. Na obrobje deževnega in čemernega Londona, kjer je živel, delal in se boril z rasistično nastrojenim okoljem.

Zgodba romana, Vsi ti osamljeni ljudje, je dvoplastna. Dogaja se zdaj in od sredine 20. stoletja, ko je Hubert prišel v London. Bolj ko ne je to žalostna zgodba, nabita s čustvi. Zgodba o osamljenosti starejših pa tudi mlajših. Zgodba o boju za boljše življenje v kraju, kjer te ljudje ne sodijo po tvojih sposobnostih in odnosu do drugih, temveč zgolj po barvi kože.

Osemdesetletni Hubert živi sam v hiški, ki sta jo skupaj z ženo zgradila in v njej skupaj bivala skoraj pet desetletij. Imela sta hčer in sina. Bili so srečna družina. A ni bilo vedno tako.

Hubert je svojo ženo Joyce spoznal na delovnem mestu. Bila sta si všeč, dobivala sta se tudi zunaj službe in se zaljubila. Nič posebnega. A ne v Angliji, sredi 20. stoletja, kajti bodoča žena je belka. Kljub odnosu njene družine, ki jo je v trenutku zatajila in se ji popolnoma odpovedala, sta Hubert in Joyce pogumno stopala po svoji poti, na kateri sta morala premagati številne ovire, ki bi jim danes rekli banalne.

Po smrti žene se je Hubert zaprl v svojo hiško in samoto in prav nikogar ni želel videti. Streho nad glavo si je delil s črno-belo muco, ki je bila zelo vztrajni pri svoji vselitvi. Odpovedal se je prijateljem, nikomur ni odpiral vrat, vse dokler se ni na vratih pojavila mlada soseda Ashleigh in ga prosila, da popazi na njeno malo hčerkico Laylo, medtem ko bo ona na razgovoru za službo. S težkim srcem je privolil in tako dobil zgovorno in zagnano prijateljico. 

Po več obiskih sta ugotovila, da sta oba osamljena. Danes vsak skrbi samo zase, ni več druženja med sosedi. Nekdo bi moral nekaj storiti glede tega. Njej se je utrnila ideja, da bi lahko ustanovila kampanjo, Končajmo osamljenost v Bromleyju. In sta jo in ta se je razmahnila v take razsežnosti, da si niti v sanjah nista predstavljala, da bo tako široka in uspešna.

Odličen roman, berljiv, poln čustev in dobrote pa tudi banalnih napadov na "drugačne" ljudi.

Ocena: 4,5/5

Črno-bel maček iz Tolmina 💜

Mike Gayle

Vsi ti osamljeni ljudje

Naslov izvirnika:

All the Lonely People

Prevod:

Klaudija Vučko

Založba Meander, Izola, 2023

375 strani

'Hubert je z neodobravanjem zacmokal in se čudil, da se mu je šele zdaj posvetilo, kako zelo podobni sta si življenjska situacija tega Vzhodnoevropejca (razni časopisi so se pritoževali nad njimi) in njegova situacija, ko je pred leti prvič prispel v to deželo. Šlo je za isto zgodbo, samo igralci so bili drugi. Ljudje, ki so zaradi pomanjkanja priložnosti v svojih državah prišli v tujo deželo in cele dneve garali v službah, ki jih domačini niso hoteli opravljati. Iz dneva v dan so se srečevali z raznoraznimi sovražnostmi in se spraševali, ali niso naredili napake, ko so odšli od doma.'

(Odlomek iz knjige: Vsi ti osamljeni ljudje - Mike Gayle, stran 113)

Vila arhitekta Alberta Vallija, na Jesenicah. Zgrajena je bila leta 1908. 

Mike Gayle - Dva bregova, ena reka

Mike Gayle - Dva bregova, ena reka

 

Roman Dva bregova, ena reka, ki ga je napisal angleški pisatelj Mike Gayle, je zelo čustveno napisana in srce parajoča zgodba o odraščanju, posvojitvi, bolezni in smrti. Ne moreš, da se ne bi zjokal. 😢

Kerry Hayes in Noah Martineau sta polsestra in polbrat. Ona je osem let starejša in skrbi za svojega mlajšega polbrata kot bi morala njuna mama. Nekaj časa je mami to tudi uspevalo. Sama je skrbela za njiju in šlo jim je dokaj dobro. Potem pa so prišla mamila in odvisnost je njuno mamo spremenila. Otroka je zanemarjala in vedno dalj časa sta bila sama doma. 

Kerry je po najboljših močeh skrbela za Noaha in gospodinjstvo. Ko je zmanjkalo denarja in so izklopili elektriko in ogrevanje, so ju po nekaj dneh našli sosedje. Objeta, lačna in premražena sta ležala na postelji. Rešili so ju zadnji hip. A tako ni šlo več naprej.

Socialna služba ju je ločila. Dveletnega Noaha je posvojila dobra družina, Kerry pa se je selila od ene rejniške družine do druge in postajala vse bolj problematična. Pristala je v sirotišnici kjer je bivala do svoje polnoletnosti. Ločitve od malega bratca nikakor ni mogla preboleti. Želela ga je najti. Zanimalo jo je kako živi, ali je družina prijazna do njega, kaj je postal. Odgovorov ni našla. 

Kerry je živela sama s svojim desetletnim sinom, ki ga je oboževala. Preživljala ju je s čiščenjem stanovanj. 

Nekega dne pa je le našla svojega dolgo iskanega bratca. Zdaj ima svojo družino, ženo in hčerko. Je uspešen odvetnik z lepo hišo in ljubečo družino. Kerry je tega vesela. A komaj sta se sorojenca našla in se začela spoznavati, je udarila smrtonosna bolezen. Vse kar si Kerry želi je, da Noah poskrbi za njenega sina. Ne sme pristati v sirotišnici, samo tega ne. 😢

Ocena: 4/5

Mike Gayle

Dva bregova, ena reka

Naslov izvirnika:

Half a world away

Prevod:

Sabina Imamovič

Založba Meander, Izola

338 strani

"Stavim, da so vsi ti tipi pravi šarmerji! Poslušaj, nikoli te za nič ne prosim, ne za denar, ne za pomoč pri Kianu, za nič. Celo lagala sem, da se ti socialna ne bi obesila za vrat. Zakaj ne moreš narediti te ene stvari zame? Niti ne zame, za svojega sina. Odpelji ga kam za čez dan, pokaži mu, da ti je mar, vprašaj ga, kako je, kaj bi rad postal, ko odraste, karkoli, samo izkaži mu malo pozornosti." (Odlomek iz knjige, stran 122)

Pogled na Izolo in Tržaški zaliv z Belvederja