Isabel Allende - Paula

 

Žalostna življenjska zgodba južnoameriške pisateljice Isabel Allende, ki že nekaj let živi in ustvarja v Kaliforniji. Ko je imela njena hči Paula 26 let, je zbolela za gensko boleznijo in padla v komo.

Paula je bila že kot otrok pridna deklica, ki se je rada učila in pomagala drugim. Zrasla je v lepo dekle. Študirala je psihologijo in na univerzi spoznala bodočega moža. Njuna sreča ni trajala dolgo. Kmalu po poročnem potovanju je Paula zbolela in za družino se je začela kalvarija, ki jo lahko povzroči le bolezen ljubljenega otroka.

Bolezen, ki je doletela Paulo je dedna. Imata jo tudi njen oče in mlajši brat. A ravno pri Pauli je udarila s polno močjo. Zdravili so jo v bolnišnici v Madridu. Tamkajšnji zdravniki tako hude oblike te bolezni še niso videli. Paulo so obiskovali sorodniki in prijatelji, a ob njej je bila ves čas njena mama Isabel. Za svojo hčer se je borila kot levinja. Vztrajno in na vso moč. Kljub skeptičnim zdravnikom je Isabel verjela, da bo njena deklica ozdravela.

Isabel, ob hčerini bolniški postelji, piše zgodbo svojega življenja. Ko se bo Paula zbudila, bo lahko prebrala kaj vse je njena družina prestala in doživela. 

Isabel pripoveduje o svojem otroštvu in odraščanju, o krutem življenju pod diktaturo Pinochetove vladavine, o begu družine iz Čila, saj so bili bližnji sorodniki ubitega predsednika Allendeja. Ob tem razkriva tudi družinske skrivnosti o katerih se ni nikoli govorilo. 

Ves čas se bori za hčerino življenje. Kljub nasprotovanju zdravnikov Paulo odpelje iz bolnišnice v Madridu v svoj dom v Kaliforniji. Zanjo skrbi, s pomočjo negovalk in družine, 24 ur na dan. Ne brani se niti pomoči okultnega zdravilca. A njena ljubljena Paula, kljub vsem prizadevanju, pred njenimi očmi čedalje bolj usiha.

Pisateljica Isabel Allende je pripoved začela kot pismo hčerki Pauli. Razvila se je v pretresljivo avtobiografijo, ki seže do srca.

Ocena: 5/5

Isabel Allende

Paula

Naslov izvirnika:

Paula

Prevod:

Vesna Velkovrh Bukilica

Založba Sanje, Ljubljana, 2022

Zbirka Sanje Roman

335 strani

'Bil je generalni konzul za več arabskih držav, s sedežem v Bejrutu, prelepem mestu, ki je tedaj veljalo za bližnjevzhodni Pariz in kjer je bil promet moten zaradi kamel in šejkov v kadilakih z zlatimi blatniki, muslimanke, zavite v črna ogrinjala z režo na višini oči, pa so na tržnici kupovale pomešane med dekoltirane tujke. Ob sobotah so nekatere gospodinje iz ameriške kolonije prale svoje avtomobile, oblečene v kratke hlače, nad katerimi je bil na ogled nepokrit del trebuha. Arabski moški, ki so ženske redko videli nezastrte, so na oslu prijahali vso mučno pot iz zakotnih vasi, da bi si napasli oči na napol nagih tujkah. Ogleduhi so si lahko najeli stol; ko so v vrstah sedeli na nasprotni strani ceste, pa so si lahko kupili tudi kavo in vloženo sadje.' (Odlomek iz knjige, stran 68)

Ranunkula

Isabel Allende - Otok pod morjem

Isabel Allende - Japonski ljubimec

Mike Gayle - Dva bregova, ena reka

 

Roman Dva bregova, ena reka, ki ga je napisal angleški pisatelj Mike Gayle, je zelo čustveno napisana in srce parajoča zgodba o odraščanju, posvojitvi, bolezni in smrti. Ne moreš, da se ne bi zjokal. 😢

Kerry Hayes in Noah Martineau sta polsestra in polbrat. Ona je osem let starejša in skrbi za svojega mlajšega polbrata kot bi morala njuna mama. Nekaj časa je mami to tudi uspevalo. Sama je skrbela za njiju in šlo jim je dokaj dobro. Potem pa so prišla mamila in odvisnost je njuno mamo spremenila. Otroka je zanemarjala in vedno dalj časa sta bila sama doma. 

Kerry je po najboljših močeh skrbela za Noaha in gospodinjstvo. Ko je zmanjkalo denarja in so izklopili elektriko in ogrevanje, so ju po nekaj dneh našli sosedje. Objeta, lačna in premražena sta ležala na postelji. Rešili so ju zadnji hip. A tako ni šlo več naprej.

Socialna služba ju je ločila. Dveletnega Noaha je posvojila dobra družina, Kerry pa se je selila od ene rejniške družine do druge in postajala vse bolj problematična. Pristala je v sirotišnici kjer je bivala do svoje polnoletnosti. Ločitve od malega bratca nikakor ni mogla preboleti. Želela ga je najti. Zanimalo jo je kako živi, ali je družina prijazna do njega, kaj je postal. Odgovorov ni našla. 

Kerry je živela sama s svojim desetletnim sinom, ki ga je oboževala. Preživljala ju je s čiščenjem stanovanj. 

Nekega dne pa je le našla svojega dolgo iskanega bratca. Zdaj ima svojo družino, ženo in hčerko. Je uspešen odvetnik z lepo hišo in ljubečo družino. Kerry je tega vesela. A komaj sta se sorojenca našla in se začela spoznavati, je udarila smrtonosna bolezen. Vse kar si Kerry želi je, da Noah poskrbi za njenega sina. Ne sme pristati v sirotišnici, samo tega ne. 😢

Ocena: 4/5

Mike Gayle

Dva bregova, ena reka

Naslov izvirnika:

Half a world away

Prevod:

Sabina Imamovič

Založba Meander, Izola

338 strani

"Stavim, da so vsi ti tipi pravi šarmerji! Poslušaj, nikoli te za nič ne prosim, ne za denar, ne za pomoč pri Kianu, za nič. Celo lagala sem, da se ti socialna ne bi obesila za vrat. Zakaj ne moreš narediti te ene stvari zame? Niti ne zame, za svojega sina. Odpelji ga kam za čez dan, pokaži mu, da ti je mar, vprašaj ga, kako je, kaj bi rad postal, ko odraste, karkoli, samo izkaži mu malo pozornosti." (Odlomek iz knjige, stran 122)

Pogled na Izolo in Tržaški zaliv z Belvederja

Kristian Bang Foss - Smrt se vozi v audiju

 

Asger živi s svojo partnerko Saro in njeno malo hčerkico, v Kobenhavnu. S svojim življenjem in svojo mlado družino je zadovoljen. Dela v oglaševalski agenciji, kjer je uspešen in dobro zasluži. A prav tu se zalomi in njegovo življenje se obrne na glavo.

Ko Asger dobi nov oglaševalski posel, v pomanjkanju časa, za svoj projekt vzame tuje fotografije, ki jih najde na spletu. V upanju, da tega ne bo nihče odkril, jih tudi uporabi. A svet je majhen, tudi objave na spletu so avtorsko delo, in njegovo nezakonito početje so odkrili. V službi so ga takoj odpustili. Namesto da bi si našel drugo službo, se je prepustil obupu in tega tudi pridno zalival z alkoholom. S tem je dosegel, da ga je tudi Sara odpustila oziroma ga je vrgla iz stanovanja.

Preselil se je v manjše stanovanje in tam nadaljeval s svojim pomilovanjem kar nekaj časa. Končno se je le ovedel, da tako ne gre več naprej. V časopisu je našel oglas, da 22-letni fant potrebuje in išče pomočnika. Službo je dobil.

Waldemar, kot je bilo fantu ime, je bil suhljat in bledičen fant. Imel je številne bolezni. Hitro se je utrudil a vse to mu ni preprečevalo, da si ne bi občasno zvil kakšen džoint. 

Kljub temu, da je bil Asgar enkrat starejši, sta se z Waldemarjem dobro ujela. Bil je bolj fantov družabnik in mojster za manjša popravila. Waldemar je slišal za čudežnega zdravilca v Maroku, ki je ozdravil že veliko ljudi. Njegov cilj je bil poslej samo še Maroko. Nič ni pomagalo prepričevanje, da je zdravilec verjetno šarlatan. Želel si je na pot pa kar bo pa bo. In sta šla.

Našel se je celo sponzor, ki je Waldemarju doniral nekaj deset tisoč evrov. Kupila sta star "folcvagen", denar spravila v plastično vrečko, kdo bi še zaupal bankam, in se odpravila na dolgo pot, ki se je začela na Danskem. Z veliko humorja in dobre volje sta se vozila čez Francijo. Tu sta se za nekaj dni ustavila v zapuščeni gorski hiši, ki so jo zasedli nerazumljeni umetniki. Denar jima ukradejo zato se odpravita v Monako, da bi si ga v igralnici priigrala nazaj. 

Po vseh zgodah in nezgodah ter z obilico humorja, prispeta v Španijo in od tam v Maroko kjer doživita kulturni šok. A svoj cilj sta le dosegla in tudi zdravilca sta obiskala, toda ...

Komedija v tragediji, roman vreden branja. 

Ocena: 4/5

Kristian Bang Foss

Smrt se vozi v audiju

Naslov izvirnika:

Doden korer Audi

Prevod:

Darko Čuden

Sodobnost International, Ljubljana, 2020

Knjižna zbirka Horizont

172 strani

'Prispela sva v Gibraltar in šla čez mejno kontrolo in zapeljala čez majhno pristajalno stezo na edinem ravnem koščku zemlje med mejo in mestom. Parkirala sva, v nekem lokalčku pozajtrkovala, plačala lokalnega vodiča, da naju je odpeljal na Gibraltarsko skalo, ki je v vročini drhtela kot puding. Na vrhu so bile opice, izkazalo se je, da so to berberski makaki. Največji od vseh, posebno zloben eksemplar, podoben Hakonu, se je stegnil z veje in sunil Waldemarju slamnik in si ga posadil na glavo. Pustila sva mu ga, drugega nama tudi ni preostalo, ko sva videla, kako brusi ostre podočnike.' (Odlomek iz knjige, stran 136)