Donna Leon - Neizvedljivo

 

Ameriško - švicarska pisateljica Donna Leon, ki je dobrih trideset let živela v Benetkah, se v štirinajsti knjigi z naslovom Neizvedljivo, s komisarjem Brunettijem, ukvarja z migranti in priseljenci, ki množično prihajajo iz Afrike. To ne pomeni, da v Italijo ne prihajajo migranti tudi iz drugih držav in kontinentov. Ne, le pričujoča zgodba se dogaja ravno okoli Afričanov.

Afriški priseljenci se za svoje preživetje ukvarjajo s prodajo torbic znanih blagovnih znamk. Na beneških trgih razprostrejo svoje bele rjuhe in nanje postavijo torbice, ki si jih ogledujejo številni turisti.

Medtem ko si skupina upokojenih ameriških zdravnikov in zdravnic ogleduje razstavljeno blago, se zgodi umor. S petimi streli umorijo enega od afriških prodajalcev. 

Na prizorišče zločina pride beneški komisar Guido Brunetti. Zakaj bi kdo ubil prodajalca in to s kar petimi streli. To kaže na likvidacijo ne na umor. Jeza morilca je bila silovita. Izkaže se, da sta bila dva, oba belca. V množici sta hitro izginila, a kljub temu sta ju dve upokojenki bežno videli. To je bilo vse, kar je komisarju uspelo izvedeti.

S svojo ekipo se z vso vnemo lotijo raziskovanja. Čeprav jim marsikdo reče, kaj se trudite, saj je samo priseljenec, verjetno je tu tudi nezakonito. Prihajajo in domačinom odžirajo posle, državi pa ne prispevajo ničesar. Ves njihov posel se odvija z gotovino, ki je davkariji nihče ne prijavi. Ko je Brunetti nekaj podobnega slišal tudi doma od svoje najstniške hčerke, se je zgrozil. Od kod ji to? Nihče je ni tako vzgajal. Ni samo priseljenec, je človek, za katerega bodo izpeljali enak postopek, kot bi bil domačin. A težave se kar vrstijo.

Vicekvestor Patta, nadrejeni komisarju Brunettiju, ki v glavnem skrbi za svojo "r_t" in promocijo, prepove nadaljnjo preiskavo. Odslej bo ta v domeni Ministrstva za notranje zadeve, kasneje se vključijo tudi iz Ministrstva za zunanje zadeve. Kaj je v ozadju umora, kdo je bil umorjeni, kaj je storil zdaj ali v preteklosti! Brunetti v njegovi najemniški sobi najde nebrušene diamante in preiskava dobi nove razsežnosti, ki vodijo do afriških rudnikov in velikih igralcev na obeh straneh Sredozemlja. 

Prepoved preiskovanja na Brunettija ne vpliva preveč, ravno nasprotno. S pomočjo svojih virov postopoma sestavi potek dogodkov, izve, kdo je bil umorjeni, od kod je prišel, kaj je storil in zakaj. Mu bo uspelo izvesti neizvedljivo 😎

Ocena: 4/5

Benetke, palača ob kanalu Grande

Donna Leon

Neizvedljivo

Naslov izvirnika:

Blood from a stone

Prevod:

Anja Bakan

Založba Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2023

301 stran

"Sedel je za pisalno mizo, zrl v steno nasproti nje in se poskušal spomniti še kakšnega razloga, zakaj bi kak vladni urad oviral preiskavo umorjenega priseljenca. Niti za hip ni pomislil, da želijo na obeh ministrstvih enostavno dobiti morilca. Če bi bilo tako, bi vse skupaj prepustil policiji."

(Odlomek iz knjige: Donna Leon, Neizvedljivo, stran 244)

Benetke - Venice, Doževa palača v beneško gotskem slogu 

Mike Gayle - Vsi ti osamljeni ljudje

 

Hubert se je rodil na sončni Jamajki. Ker tam ni bilo dela, se je z osemnajstimi leti odpravi, s trebuhom za kruhom, v Anglijo. Na obrobje deževnega in čemernega Londona, kjer je živel, delal in se boril z rasistično nastrojenim okoljem.

Zgodba romana, Vsi ti osamljeni ljudje, je dvoplastna. Dogaja se zdaj in od sredine 20. stoletja, ko je Hubert prišel v London. Bolj ko ne je to žalostna zgodba, nabita s čustvi. Zgodba o osamljenosti starejših pa tudi mlajših. Zgodba o boju za boljše življenje v kraju, kjer te ljudje ne sodijo po tvojih sposobnostih in odnosu do drugih, temveč zgolj po barvi kože.

Osemdesetletni Hubert živi sam v hiški, ki sta jo skupaj z ženo zgradila in v njej skupaj bivala skoraj pet desetletij. Imela sta hčer in sina. Bili so srečna družina. A ni bilo vedno tako.

Hubert je svojo ženo Joyce spoznal na delovnem mestu. Bila sta si všeč, dobivala sta se tudi zunaj službe in se zaljubila. Nič posebnega. A ne v Angliji, sredi 20. stoletja, kajti bodoča žena je belka. Kljub odnosu njene družine, ki jo je v trenutku zatajila in se ji popolnoma odpovedala, sta Hubert in Joyce pogumno stopala po svoji poti, na kateri sta morala premagati številne ovire, ki bi jim danes rekli banalne.

Po smrti žene se je Hubert zaprl v svojo hiško in samoto in prav nikogar ni želel videti. Streho nad glavo si je delil s črno-belo muco, ki je bila zelo vztrajni pri svoji vselitvi. Odpovedal se je prijateljem, nikomur ni odpiral vrat, vse dokler se ni na vratih pojavila mlada soseda Ashleigh in ga prosila, da popazi na njeno malo hčerkico Laylo, medtem ko bo ona na razgovoru za službo. S težkim srcem je privolil in tako dobil zgovorno in zagnano prijateljico. 

Po več obiskih sta ugotovila, da sta oba osamljena. Danes vsak skrbi samo zase, ni več druženja med sosedi. Nekdo bi moral nekaj storiti glede tega. Njej se je utrnila ideja, da bi lahko ustanovila kampanjo, Končajmo osamljenost v Bromleyju. In sta jo in ta se je razmahnila v take razsežnosti, da si niti v sanjah nista predstavljala, da bo tako široka in uspešna.

Odličen roman, berljiv, poln čustev in dobrote pa tudi banalnih napadov na "drugačne" ljudi.

Ocena: 4,5/5

Črno-bel maček iz Tolmina 💜

Mike Gayle

Vsi ti osamljeni ljudje

Naslov izvirnika:

All the Lonely People

Prevod:

Klaudija Vučko

Založba Meander, Izola, 2023

375 strani

'Hubert je z neodobravanjem zacmokal in se čudil, da se mu je šele zdaj posvetilo, kako zelo podobni sta si življenjska situacija tega Vzhodnoevropejca (razni časopisi so se pritoževali nad njimi) in njegova situacija, ko je pred leti prvič prispel v to deželo. Šlo je za isto zgodbo, samo igralci so bili drugi. Ljudje, ki so zaradi pomanjkanja priložnosti v svojih državah prišli v tujo deželo in cele dneve garali v službah, ki jih domačini niso hoteli opravljati. Iz dneva v dan so se srečevali z raznoraznimi sovražnostmi in se spraševali, ali niso naredili napake, ko so odšli od doma.'

(Odlomek iz knjige: Vsi ti osamljeni ljudje - Mike Gayle, stran 113)

Vila arhitekta Alberta Vallija, na Jesenicah. Zgrajena je bila leta 1908. 

Mike Gayle - Dva bregova, ena reka

Kossi Komla Ebri - Neyla

Avtor romana oziroma novele, Neyla, Kossi Komla - Ebri, je danes zdravnik in kirurg. Študiral je v Italiji, kjer še vedno živi in dela. Rodil se je leta 1954. v afriški državi Togo. V svojem delu piše o migracijah, o življenju ljudi v Afriki, o vsakdanjem boju za preživetje in kot dan in noč različnem življenju v Afriki in Evropi.

Kossi Komla Ebri piše, kako Afričani verjamejo, da je Evropa bogata, da v njej ni revnih in izkoriščanih. To jim potrjujejo tudi številni turisti, ki prihajajo v Afriko, zapravljajo in se vozijo v imenitnih avtomobilih. Nihče jim ne pove, da so taisti turisti, leto ali še več, varčevali in trdo delali, da so si lahko privoščili tako potovanje.

Ko afriški družini uspe poslati v Evropo, na študij ali na delo, svojega odraščajočega otroka, pričakujejo, da bo ta poskrbel za svojo družino v Afriki. Pa ne samo za najožjo družino. Ne, poskrbeti mora za širok krog družinskih članov in še za nemalo prisklednikov, ki se skušajo dokopati do dobrin. 

Iz istega razloga se družina boji, da bi se njihov otrok in prihodnji hranilec družine, poročil z Evropejko. To bi bila katastrofa, saj bi ostali brez pričakovane pomoči. Poročiti se mora z Afričanko, zato ga ob obisku domačih, vedno čaka množica deklet. Družina upa, da bo med njimi tista prava. 😎

V noveli spoznavamo življenje Afričanov v mestu in na podeželju, njihovo vraževerstvo, revščina, boj za preživetje. Kljub, za večino, težkemu življenju pa v odnosih med starimi in mladimi, prekašajo Evropo na celi črti. Spoštljiv odnos do starejših je samoumeven. Če se kakšen mladič spozabi, lahko na javnem mestu posreduje vsaka odrasla oseba in mu pove, kar mu gre. Otrok odraslega upošteva, čeprav v sebi tudi "pogodrnja". 😊Red mora bit.

Ocena: 4/5

Surikate v ZOO Ljubljana

Kossi Komla-Ebri

Neyla

Naslov izvirnika:

Neyla

Prevod:

Ingrid Vidmar

Založba Iskanja, Ljubljana, 2021

161 strani

'Dvorišče je bilo ogromno in lepo urejeno. Pri vhodu so bili stričevi prostori, sledile so sobe njegove prve žene in njenih otrok, na drugi strani sta bivali drugi dve ženi. Odprto kuhinjo na dvorišču so uporabljale vse tri, prav tako kabino za prhanje, ki je bil nekako do pasu ograjen kvadraten prostor na ilovnatih tleh.' (Odlomek iz knjige Neyla, Kossi Komla Ebri, stran 106)