Fredrik Backman - Zmagovalci

Obsežni roman Zmagovalci, Fredrika Backmana, je zaključek trilogije o Medvedih iz Bjornstada na Švedskem. Medvedi oziroma igralci hokeja bjornstadskega hokejskega kluba, ki smo jih spoznali, so zdaj odrasli člani kluba, a nič manj jeznoriti in tekmovalni mladci kot so bili že prej.

V klubu in mestu še vedno vlada rivalstvo, lahko rečemo tudi sovraštvo med hokejisti dveh sosednjih mest, obdanih z divjino mogočnih gozdov. Zeleni Bjornstad in rdeči Hed. Ko se ti dve ekipi medsebojno pomerita na ledeni ploskvi, si lahko živo predstavljamo, kakšen boj na življenje in smrt je to, podprt z divjim navijanjem s tribun. Družine hokejistov, prebivalci obeh mest ne prizanašajo gladiatorjem na ledu. Na tribunah tekmujejo, kdo si bo izmislil hujšo žaljivko za nasprotnike. Ko se tekma konča, včasih se tudi ne, so igralci obeh moštev polni modric in poškodb, marsikaterega pa doleti tudi pretres možganov.

A vse te mračne strani tega športa v dveh gozdnih mestih ne odvrnejo mladih nadobudnežev, ki na vsaki zaledeneli mlaki pridno udarjajo hokejski plošček in sanjajo o igranju v članski ekipi pa tudi o slavni ligi NHL. Nekaterim celo uspe, večini ne.

Ko umre največja oboževalka hokeja gostilničarka Ramona, ki za svojo robatostjo skriva mehko srce, kar hokejisti dobro vedo, saj je mnogim med njimi v otroštvu pomagala, se v mesto vrneta Maya in Benji. Oba sta mesto zapustila pred dvema letoma, ko je Bjornstad pretresla novica o posilstvu, ki ga je nad Mayo zagrešil tamkajšnji hokejski zvezdnik Kevin. Z Benijem sta bila najboljša prijatelja. 

Maya je odšla v veliko mesto, kjer študira glasbo in poskuša pozabiti, kar se ji je zgodilo. Benji, dobrodušni velikan pa se poklapan odpravi v neznano. Potuje po svetu, najraje po krajih, kjer o hokeju ne vedo nič. Ponovnega srečanja se oba razveselita.

Fredrik Backman nam na živ in slikovit način popisuje življenje in medsebojne odnose v hladni in večinoma zasneženi deželi. Rivalstvo med športniki, ki si dovolijo marsikaj tudi izven športa pa večinoma ostanejo nekaznovani. Politične in poslovne zdrahe, korupcija, poslovneži, ki so mojstri zapletenih poslov, na meji dopustnega, ali pa, v svoji zaverovanosti, da jih ne bo nihče odkril, gredo tudi čez mejo. V središču vsega pa je hokej. V dobrem in slabem. In ljudje, ki so prav tako dobri in slabi in ki vsak na svoj način poskušajo preživeti in živeti mirno življenje.

Vsa trilogija je nabita s čustvi. Trepetamo in navijamo za svoje junake. Želimo si, da jim v življenju uspe. Nekaterim bo, a mojemu junaku Beniju žal ni uspelo. 😢 

Ocena: 5/5
 

Fredrik Backman

Zmagovalci

Naslov izvirnika:

Vinnarna

Prevod iz angleškega jezika:

Daša Perme Jurjavčič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023

Zbirka Kapučino

778 strani

"Kot običajno večina zgodb ne bo pripovedovala o tem, kar se je v resnici zgodilo, temveč o tem, kar se je ljudem zdelo, da se je. Dozdevalo se je, da so se naenkrat razplamteli vsi spori, ki so med mestoma tleli zadnjih petdeset let. Zato je nemogoče ugotoviti, kaj je bilo načrtovano, kaj maščevanje in kaj zgolj naključje. Zgodbe bodo na koncu tako prepletene, da se bodo, če boste potegnili za nitko na enem koncu, na drugem razprli šivi na ranah. Toda ne glede na to, kdo zgodbo pove in na čigavi strani ste, bodo o nečem vsi enakih misli: premirje med Bjornsadom in Hedom, če smo ga sploh kdaj sklenili, se je ta dan brez dvoma končalo."

(Odlomek iz knjige Zmagovalci, Fredrik Backman, stran 305)

Fredrik Backman - Mi smo medvedi!

Fredrik Backman - Mi proti vam

Rachel Abbott - In tako se je začelo

Razkošna hiša na pečini nad morjem, s panoramskimi okni in čudovitim razgledom, bi lahko nudila srečno življenje svojim stanovalcem. A na žalost ni tako. V hiši se je že drugič zgodil umor. 

Tokrat je bil umorjen lastnik hiše in uspešni fotograf Mark North. Na pomoč je poklicala njegova partnerka Evie Clarke. Na prizorišče je prišla višja policistka Stephanie King in v spalnici našla grozovit prizor. Mark je bil mrtev, Evie pa okrvavljena in v šoku, a živa.

Stephanie je v hiši posredovala tudi pred dobrimi tremi leti, ko je po stopnicah padla in umrla Markova prva žena in arogantna lastnica hiše. Je storilec oziroma storilka ena in ista oseba! Težka naloga za policijo in preiskovalce.

Po zdravljenju v bolnišnici gre Evie v pripor, saj je osumljena umora partnerja. S svojimi odvetniki poskuša dokazati, da je bil Mark do nje nasilen. Vse nezgode, ki so jo doletele od zlomov do opeklin, trdi, da jih je povzročil prav on.

Cleo North, Markova sestra, s katero sta bila močno povezana že od malih nog, nikakor ne verjame, da je to resnica. Mark je bil res občasno depresiven, a je bil tudi dober človek. Takih grozodejstev ne bi mogel storiti. Prepričana je, da je Evie umorila njenega brata. Niti sanja se ji ne, zakaj. S svojo izgubo se nikakor ne more sprijazniti.

Dobra obramba in številne stare in nove rane na telesu, zloraba v otroških in najstniških letih, prepričajo poroto, da je Evie žrtev in ne morilka, zato jo razglasijo za nedolžno.

Ko pa umre tudi Cleo, se Evie zopet znajde v priporu. Trdi, da je šlo za nesrečo, a malo kdo ji verjame. Se bo tudi tokrat izvlekla!

Napet psihološki triler z neštetimi preobrati in številnimi skrivnostmi, ki jih pisateljica Rachel Abbott razkriva bralcem vse do zadnje strani.

Ocena: 4/5

Rachel Abbott

In tako se je začelo

Naslov izvirnika:

And so it begins

Prevod:

Luka Pieri

Založba Aktivni mediji, Preserje, 2023

431 strani

"Harriet je dobro vedela, da je vsaka četrta ženska - a tudi vse več moških - prej ali slej žrtev kakšne vrste nasilja, ne glede na starost ali družbeni sloj, zato je bila besna nase, ker pri Evie ni prepoznala običajnih znakov. Vedno se je vneto zavzemala za take ženske, to je bil vendar njen poklic, in zdaj se je spraševala, ali so ji vsa goreča prizadevanja, da ozavešča javnost o nasilju nad ženskami, morda odvrnila pozornost od težav prav tistih žensk, ki so ji bile blizu."

(Odlomek iz knjige: In tako se je začelo, Rachel Abbott - stran 174)

Mike Gayle - Mislim, da te poznam

 

Kraljevi licej, v angleškem mestu Warwick, so lahko obiskovali samo zelo nadarjeni otroci, ki so se odlikovali tudi v športu. Za vpis na to prestižno šolo so morali uspešno opraviti precej zahteven sprejemni izpit. Med nadobudneži sta bila tudi dva glavna junaka romana Mislim, da te poznam, angleškega pisatelja Mika Gayla.

Danny Allen, nadarjeni otrok, iz socialno šibkejše družine, ki je imel v osnovni šoli odlično učiteljico. Ta je opazila njegovo nadarjenost, ga spodbujala in ga dodatno poučevala za sprejem na Kraljevi licej. Uspelo mu je. Dodelili so mu tudi štipendijo.

James DeWitt izhaja iz bogate družine, vendar to ni pogoj za sprejem. Opraviti mora sprejemni izpit, kar mu z lahkoto uspe.

Fanta sta se na šoli spoznala, vendar nista bila tesna prijatelja. Oba uspešna sta skupaj blestela tudi na športnem področju. Po maturi sta bila oba v ožjem izboru za dodelitev prestižne nagrade za najboljšega dijaka. Nagrajenci preteklih let so bili uspešni na svoji življenjski poti, zasedali so pomembna mesta v gospodarstvu, politiki, umetnosti. 

Za Dannyja in Jamesa se ni izšlo po načrtih. Končala sta univerzi, nato pa se je njuno življenje obrnilo na glavo, na najslabši možen način. V romanu ju srečamo, ko sta stara šestintrideset let. Danny je postal delomrznež, odvisen od socialne podpore, toda tudi ta ne traja večno. Ker ni aktiven iskalec zaposlitve, mu socialno pomoč vzamejo. Zdaj ni druge, kot da si poišče službo. Postane oskrbovalec starejših in invalidnih oseb v Hrastovem domu.

Tam sreča Jamesa. Doživel in preživel je nesrečo. Poškodoval ga je pijani mladenič, ki je ustavil uspešno kariero pravkar izvoljenega poslanca v parlamentu, ki je s svojim dekletom živel v razkošnem stanovanju v centru Birminghama. Zdaj težko govori in težko hodi, po nesreči, v kateri so bili poškodovani možgani, tudi veliko pozablja. Živi pri starših, v dom je prišel za tri tedne in prepoznal Dannyja. 

Nekoč uspešna fanta, zdaj odrasla moška, vsak s svojo tragično zgodbo. Jima bo uspelo premagati ovire, ki so ju tako močno zaznamovale, in stopiti na tisto pravo pot, ki jima je bila začrtana v mladosti. Držimo pesti, da jima uspe. Fanta sta kljub nesrečam, ki so ju doletele še vedno srčna in dobrodušna človeka. Odlično branje.

Ocena: 4,5/5

Jermenovka

Mike Gayle

Mislim, da te poznam

Naslov izvirnika:

The man I think I know

Prevod:

Maša Mlakar

Založba Meander, Izola, 2022

336 strani

'"Seveda ni," pohiti Martha. "Ampak midva govoriva o Dannyju Allenu. Po tem ko je na Kraljevem liceju prejel nagrado, bi ga to moralo izstreliti med zvezde, zdaj pa dela kot oskrbovalec. Nenavadno je vse skupaj, samo to pravim." Dvigne roko. "Obljubim, da ne viham nosu nad takim delom. Vseeno, Danny je bil tako nadarjen dijak in študent, da si ga v tej službi težko predstavljam."

(Odlomek iz knjige - Mislim, da te poznam - Mike Gayle, stran 88).

Sibirski tiger Botsman na začasnem delu v ZOO Ljubljana 💜

Mike Gayle - Vsi ti osamljeni ljudje

Dva bregova, ena reka

Lidia Pavlin - Hiške z ženskimi imeni

 

Prvenec avtorice Lidie Pavlin, Hiške z ženskimi imeni, je sklop življenjskih zgodb, uokvirjenih v trikotnik med hrvaško Liko, Ljubljano in otokom Krk. Hiške ne gledajo proti morju, temveč proti gorovju Velebit, za katerim se skriva Lika, in Lindine korenine. Tako je trikotnik sklenjen. 😊 

Linda je uspešna poslovna ženska. Na otoku Krk sta s partnerjem zgradila pet hišk dobrega počutja. Hiške je poimenovala po ženskah, ki so zaznamovale njeno življenje. V pozitivnem smislu. 

Vendar pa roman ni zgolj zgodba o turističnih hiškah na otoku Krku. To je predvsem zgodba o močnih ženskah, o njihovem življenju, o ljubezni, ki so jo iskale, in o družinah, ki so jih ustvarile. 

Lucija je Lindina babica iz hrvaške Like. Odločna ženska z zanimivo ljubezensko zgodbo. Imela je kar devet otrok. Med njimi je Marija, Lindina mati. Tudi Marija je odločna ženska za povrh pa še trmasta. Odločena je, da ne bo živela in ustvarjala družine v revni vasici. Hoče v Ljubljano, k bratu. In tako se je tudi zgodilo. 

Polona je bila Lindina najboljša prijateljica. Bila je nekaj let starejša. Petletna Linda je zelo rada zahajala k njej in priljubila se je vsem v družini. Zgodba s Polono je tako živo napisana, da me je prizadela, kot bi jo tudi jaz poznala. 

Margo je Lindina mlajša sestra. Če si v mladih letih nista bili ravno blizu, se je kasneje njun odnos temeljito spremenil. 

Anka je bila Lindina osnovnošolska učiteljica. Učila je angleški jezik in vodila dramski krožek. V Lindi je spoznala velik talent za jezike, blestela je tudi v igri. Vse to ji je v odraslem življenju zelo pomagalo do uspešne kariere.

Berljiv in zelo zanimiv roman se zaključi s slavnostno otvoritvijo hišk dobrega počutja. V krogu družine, prijateljev in domačinov, z dobro hrano in pijačo.

Ocena: 4/5

Lidia Pavlin

Hiške z ženskimi imeni

Založba Nicha, Ljubljana, 2022

258 strani

"Kdo pa je rekel, da bom šla s tabo v Bosno! Tukaj bom ostala in delala bom, kar bom želela. Nihče mi ne bo ukazoval, kaj naj počnem v življenju. Moja starša mi nista in ti mi sploh ne boš," je odločno rekla Marija in se zasukala na petah. "Pridi, Mari, veselice je konec." (Odlomek iz knjige, stran 136)

Ericka Waller - Pasji dnevi

 

Roman Pasji dnevi, prvenec angleške avtorice Ericke Waller, je zgodba o ljudeh, ki se trudijo s premagovanjem svojih večjih in manjših težav. V veliko pomoč so jim njihovi zvesti spremljevalci, kužki, ki jih sprejemajo prav takšne kot so. 

George je nesramen, nejevoljen nergač, ki zelo rad žali ljudi. Le njegova zvesta žena je v njem videla dobroto, ki jo tako uspešno skriva pred drugimi. Po več desetletjih skupnega življenja, je umrla za rakom. Georgu ni povedala, da je hudo bolna, zato je zanj ta smrt nenadna in nepričakovana. Vse zgoraj naštete Georgeve lastnosti se še bolj okrepijo. Žena mu je zapustila malo jazbečarko Poppy. Ni mu jasno zakaj, saj psov niti slučajno ne mara, prav tako kot tudi ljudi ne. A Poppy se ne preda zlahka. Le kdo bo zmagal v tej bitki! Stavim na Poppy. 💙

Lizzie je priljubljena učiteljica naravoslovja. Je prava enciklopedija različnih dejstev, ki jih rada podaja drugim. Poročena je in ima sedem letnega sina. Idilično življenje se spremeni, ko se s sinom znajde v varni hiši. Trdi, da jo je mož fizično napadel, po telesu ima polno ožganin in ureznin. Pri premagovanju svojih psihičnih travm ji poleg ljubezni do sina, pomaga tudi hišni kuža pasme Jack Russell, Maud, s katerim hodi na vsakodnevne sprehode. A izkaže se, da Lizzina zgodba ne drži povsem.

Dan je terapevt, ki tudi sam potrebuje terapijo, a si tega ne prizna. Živi s svojim pasjim terapevtom, ki je skoraj labradorec. Dobrodušni kuža Fitz obožuje svojega sostanovalca. Skupaj tečeta, se zabavata in tolažita. Dan potrebuje tolažbo. Zaveda se, da so mu všeč fantje, a tega noče pokazati v javnosti. 

Vse tri usode se prepletajo s hišnimi ljubljenčki. Zgodbe so v bistvu žalostne a jih protagonisti skušajo spremeniti. Njihovi kužki poskrbijo, da nas zgodbe za trenutek tudi nasmejejo. 

Ocena: 5/5

Ilustracija: Beci Kelly - Pasji dnevi, Ericka Waller

Ericka Waller

Pasji dnevi

Naslov izvirnika:

Dog days

Ilustracije: Beci Kelly

Prevod:

Maruša Mušinović

Založba Pipinova knjiga, Podsmreka, 2022

357 strani

'Niso skupina ljudi, ki bi se zbirala skupaj. George in Betty, Dan in Tom, Luke in Smrketa in ženska po imenu Beth, a psi združujejo ljudi, ki jim ni nič skupnega. Psi jih spodbudijo, da gredo na sprehod tudi v slabem vremenu, tudi jo jih zebe in ko živčno postopajo v dežju le zato, da lahko psi še malo tečejo. Ko psi združijo svoje ljudi v veliko čredo, Betty privzdigne pokrov posode Tupperware, in razširi se vonj po bananinem pecivu.' (Odlomek iz knjige, Pasji dnevi, stran 356)

Labradorec 💜

Podobne dobre zgodbe:

Moje življenje v pasjih šapah

Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom

Phaedra Patrick - Skrivnost z mostu ljubezni

 

Mitchell Fisher živi sam s svojo devetletno hčerko Poppy. Partnerka in Poppyjina mama je umrla v prometni nesreči. Mitchell se tudi po treh letih ne more znebiti misli, da je prav on kriv za nesrečo. 

Po izobrazbi je arhitekt. V pisarni, kjer je zaposlen, projektira novi mestni most. Njegov načrt so odobrili, toda v pisarno pride nova arhitektka z novimi, bolj smelimi idejami in stricem iz ozadja, kot radi rečemo. V njenem primeru je bil to njen ded, priznani arhitekt. Ni dolgo trajalo, da so sprejeli njen predlog. Mitchell se je počutil ponižanega, saj so ga kolegi, ki so ga prej podprli, zdaj kar hitro premislili. 

Mitchell je zapustil svoje delovno mesto arhitekta. Ponižanje je bilo preveliko. Odločil se je, da bo več čas preživel s svojo hčerko. Dobil je delo odstranjevalca ključavnic z mostov. Na tisoče jih je bilo in mestna uprava jih je želela odstraniti do takrat, ko bodo odprli novi most. Ključavnice, ki jih ljudje obešajo na ograje mostov, so nekakšna rdeča nit romana Skrivnost z mostu ljubezni, izpod peresa angleške pisateljice Phaedre Patrick.

Nekega dne, ko je Mitchell spet zavzeto odstranjeval številne ključavnice, mu je v oči padla ženska v rumeni obleki. Tudi ona je obesila svojo ključavnico. Potem pa se je sklonila čez ograjo mostu, kot bi nekaj iskala. V svoji neprevidnosti se je prekucnila in padla v reko. Mitchell ni dolgo premišljeval, kaj naj stori. Skočil je za žensko in jo komaj rešil. Dogodek mu je postavil življenje na glavo, v pozitivnem smislu. 

Izkaže se, da je ženski ime Yvette in da je že eno leto pogrešana. Mama in dve sestri jo obupano iščejo. Yvette je Lizina sestra. Ta je glasbenica in Poppyjina učiteljica. Krog je sklenjen in Mitchell se z vso vnemo loti pomoči Bradfieldovim ženskam. Ena izmed njih mu je zelo všeč. Mogoče bo končno lahko pozabil na svojo veliko ljubezen. Samo še Yvette mora najti. Zopet izginila s svojimi skrivnostmi vred.

Ocena: 4/5

Phaedra Patrick

Skrivnost z mostu ljubezni

Naslov izvirnika:

The secrets of love story bridge

Prevod:

Urška Pajer

Založba Meander, Izola, 2022

271 strani

'Moj učitelj, Monsieur Ingres, je svoj razred popeljal na ogled mostov in presenečen sem videl, da na njih visi veliko ključavnic. Živim v Parizu, kjer se je eden od mostov pod njihovo težo zrušil. Ko so jih odstranili, jih je bilo za petinštirideset ton. Verjetno je v reki tudi na tisoče ključkov, ki predstavljajo nevarnost ribam in drugim živalim. 

Razumem, zakaj želijo pritrditi svoje ključavnice, ne pa tudi, da želijo okrniti lepe mostove ali škodovati živim bitjem.

Vaš prijatelj iz Pariza. Henri' 

(Odlomek iz knjige Skrivnost z mostu ljubezni, Phaedre Patrick - stran 119)

Phaedra Patrick - Srečno, Benedict Stone!

Maria Barbal - Tandem

 

Joga je res ena taka super zadeva. Vsakodnevna vadba ugodno vpliva na zdravje in duha. Vadba v skupini pa nam lahko prinese tudi poznanstvo in druženje s simpatično osebo.

Vse to se je zgodilo paru v kratkem španskem romanu Tandem, katalonske pisateljice Marie Barbal. 

Armand in Elena sta se spoznala na skupinski vadbi joge. Oba upokojena, osamljena, z navlako, ki jo ustvari življenje. Armand je vdovec. Ima sina, ki z družino živi v Veliki Britaniji. Nista se videla že kar nekaj let.

Elena se je pred kratkim upokojila. Bila je učiteljica malčkov starih do pet let. Uživala je pri svojem delu, zelo rada je imela otroke. Upokojitev je zelo težko sprejela. Elena je poročena s pesnikom, ki zadnje čase bolj malo ustvarja. Poseda pred računalnikom in se sam sebi smili. Nekoč sta se imela rada, a na žalost je poudarek na nekoč.

Elena in Armand se dobro razumeta, hodita na jogo, gresta na kavo, na kosilo in se brez konca in kraja, pogovarjata. To obema manjka in skupaj jima je lepo.

Elena bi se rada ločila a nikakor ne najde poguma. Ko moža zadane kap, se njena ločitev še boj oddalji. Končno se Elena le opogumi, najde voljo in moč ter stori tisto kar si je že dolgo želela. 

Simpatična zgodba dveh starostnikov in ljudi, ki ju obkrožajo.

Ocena: 4/5

Tandem v Piranu 😉

Maria Barbal

Tandem

Naslov izvirnika:

Tandem

Prevod:

Simona Škrabec

Založba Hart, Ljubljana, 2022

155 strani

'

Elena je pripovedovala, da je njen sin postal učitelj kakor ona in je živel sam, nista se kaj dosti videla. Moj sin Antoni je odšel zdoma pred dobrimi desetimi leti. Pred tremi se je ustalil v Bournemouthu, na jugu otočja, v obalnem mestecu nasproti otoka Wight, in zdelo se je, da se ne bo več vrnil domov.' (Odlomek iz knjige Tandem, Maria Barbal - stran 14/15).

Ljudje, prižgimo luč! (F. M. Ježek) Piran 💙

David Foenkinos - Delikatno

Kratki roman z naslovom Delikatno, ki ga je napisal francoski pisatelj David Foenkinos in zanj dobil Goncourtovo nagrado za književnost, je zgodba o partnerski sreči in je zgodba o žalosti in upanju.

Nathalie je zelo rada brala, bila je pridno dekle in kot pravi pisatelj, 'skozi mladostništvo je šla brez pretresov, vedno čez prehode za pešce'. Bila je tudi preudarna. Zavedala se je, da bo z navdušenjem za literaturo težko našla zaposlitev. Zato se je odločila za študij ekonomije in se zaposlila v komerciali. Tudi tam ji je šlo odlično od rok.

Francois je bil navdušen tekač. Zaposlen je bil v finančnem sektorju in literatura, takšna in drugačna, mu ni bila prav blizu.

Nekega dne, kako pravljično, se Nathalie in Francois slučajno srečata na pločniku. Nenavadno, a slučaj je vodil do "kofetkanja" in pogovorov, ki so oba navduševala. Par se je poročil in sedem let, pravljično število, živel srečno in zadovoljno. Ona je brala in delala, on je delal in tekel. A nekega dne se je tek slabo končal in tudi pravljica se je končala na najbolj krut način.

Francois je bil nepreviden pri prečkanju ceste, zbil ga je avto in končal je v bolnišnici kjer je čez nekaj časa umrl, ne da bi se zbudil iz kome. Nathalie je neutolažljiva. Ne more verjeti in dojeti kaj se je zgodilo. Njeno življenje je prazno in tudi v knjigah težko najde tolažbo. 

V podjetju je poleg nadležnega direktorja zaposlen deloven in marljiv fant, Markus. Šved se zdi bolj depresiven in prestrašen kar se tiče medsebojnih odnosov a odlikuje ga smisel za humor. V Nathalie je zaljubljen od takrat, ko jo je prvič zagledal. A ona že nekaj let žaluje za svojim možem in je nedostopna za kakršna koli zbližanja. Ali pa je mogoče že čas, da se to spremeni. V začudenje vseh, se Nathalie in Markus vse bolj zbližujeta. Le kako se bo to končalo. 😊

Roman Delikatno je zanimiv tudi po nenavadnih vložkih. V kratkih poglavjih izvemo marsikaj. Kdo so bili zmagovalci na svetovnem prvenstvu v sestavljanju puzzla; nekaj neumnih pregovorov, ki se ves čas uporabljajo; kaj vse bi ustvaril John Lennon, če ne bi umrl leta 1980 ... in še veliko drugega.

Ocena: 4/5 

David Foenkinos

Delikatno

Naslov izvirnika:

La delicatesse

Prevod:

Mimi Tukarić Podkrižnik

Katarina Vidmar Knafeljc

Založba Totaliteta, Ljubljana, 2019

192 strani

'Dopoldne je šel Markus k avtomatu za kavo. Opazil je, da se mu sodelavci umikajo. Počutil se je kot Mojzes pred Rdečim morjem. Prispodoba je morda pretirana, toda treba je razumeti kontekst. Markus, najbolj nevpadljiv in nezanimiv med zaposlenimi, lahko bi rekli kar nihče, je v manj kot enem dnevu začel hoditi z eno od najlepših žensk v podjetju, če ne celo z najlepšo (in da ne bi nič pokvarilo njegovega junaškega podviga, je bila ta ženska sicer tako rekoč neodzivna na zapeljevanje) in šel na večerjo s šefom. Zjutraj so ju celo videli, kako sta skupaj prišla v službo, kar je še začinilo govorice.' (Odlomek iz knjige Delikatno - David Foenkinos, stran 153)

Labod na tivolskem bajerju. S kopnega čuva svojo labodko 💜

Tove Alsterdal - Slepi rov

 

Sonja in Daniel sta švedska zakonca srednjih let. On je bil zaposlen v založbi kjer je službo izgubil. Ona je bila učiteljica. Dala je odpoved, ker sta se odločila prodati svojo vrstno hišo v Stockholmu in kupiti kmetijo  z vinogradom, na kateri bosta živela, pridelovala vino in ga prodajala. O pridelovanju in prodaji vina ne vesta ničesar. A bosta že kako. 😎

Kupita razpadajočo hišo in zapuščen vinograd v Sudetih, na Češkem. Zakaj prav tam? Jezika ne znata, kmetija je v razsulu, vse je potrebno obnoviti, daleč od prijateljev in znancev sta. Cena je bila nizka in sprejemljiva in ta je prevagala. Da nikakor ne dobita podpisane pogodbe, ju začne malo skrbeti.

Ko pod hišo odkrijeta rove in steklenice predvojnega vina, se razveselita. Vino je staro, lahko ga bosta drago prodala. A vino je zanič. Ko v zapuščenih rovih najdeta truplo dečka, se njuna zaskrbljenost stopnjuje. Kdo je deček, kdaj in kako je umrl?  Kaj ima z njuno kmetijo Anna Jones, ki pravi, da samo malo potuje naokoli in preganja dolgčas. Tudi njo najdejo mrtvo pod njuno staro lipo.

Švedska pisateljica Tove Alsterdal je v svojem romanu Slepi rov opisala resnično dogajanje v času po drugi svetovni vojni, ko so iz Češke izgnali Sudetske Nemce, ki so tam bivali stoletja. Zapustili so domove in imetje. Rešili so si življenje, vendar ne vsi. Nasilje rodi nasilje. Kar so nekateri zagrešili med vojno, so morali plačati drugi. Verjetno je sodeloval tudi kdo od teh drugih, a večina je bila izgnana po krivici. 

Tove Alsterdal je združila resničnost s fikcijo in ustvarila zanimiv in berljiv roman v katerem se prepleta sedanjost in preteklost v neki češki vasici. Lahko bi bilo tudi kje drugje.

Ocena: 4,5/

Barvitost

Tove Alsterdal

Slepi rov

Naslov izvirnika:

Blindtunnel

Prevod:

Darko Čuden

Založba Sanje, Ljubljana, 2021

Zbirka Sanje roman

271 strani

'Pod zemljo je bil zapleten sistem rovov, ponekod tudi v treh nadstropjih. Izkopali so jih v srednjem veku, da so v vojnih časih po njih nosili hrano, v času starih kraljev, so v njih skladiščili smodnik, služili so za pobeg in skrivališče. Na začetku devetnajstega stoletja so jih zazidali, ker je v ihti modernizacije vse sililo na svetlobo, na zemljo.' (Odlomek iz knjige, stran 24)

Rov oziroma tunel v Posočju, pri trdnjavi Kluže

Arto Paasilinna - Ladjar z lepimi stopali

 

Aulis Ravander je ladjar in ponosni lastnik pristaniškega vlačilca z imenom Vulkanus. Z njim preživlja svojo lepo ženo Liiso, na katero je prav tako zelo ponosen, in devetletno hčerko. Starejša, dvajsetletna hči, je poročena in živi na svojem.

Aulisu se zdi življenje lepo. Ima Vulkanusa in lepo ženo. Ne ve kaj ima raje, a eno brez drugega nikakor ne bi šlo. Družina je živela v elitni soseski, na ulici helsinških ladjarjev, v petsobnem stanovanju, na vrhu čudovite hiše. Popolna sreča delovnega in sposobnega ladjarja.

Kako zelo se je motil. Njegova lepa žena Liisa je ugotovila, da Aulis ni izpolnil njenih pričakovanj. Saj se je trudil, to mu mora priznati, a do bogatega ladjarja mu je manjkalo še veliko in nič ni kazalo, da bo to dosegel. Začela je razmišljati o ločitvi. Dobila bo polovico skupnega premoženja, ki ni bilo prav majhno. Najde si postavnega in prijaznega poslovneža, ki se, takoj, ko Aulis zapusti svoj lepi dom, vseli v razkošno stanovanje. 

Ladjar ne more verjeti kaj se mu je zgodilo čez noč. Pa tako srečna družina so bili. Prevzameta ga žalost in depresija. Tudi alkoholna omama mu ne pomaga. Nujno potrebuje pomoč. Po telefonu pokliče cerkveno službo za klice v sili. Prijazni ženski je razložil vso svojo kalvarijo. Ta ga je strpno poslušala in mu celo svetovala kaj naj stori. Ni bila iz cerkvene službe za klice v sili. Aulis je pomotoma poklical napačno številko. Bila je Irene Oinonen, prvovrstna pedikerka s svojim imenitnim salonom in zelo dobra poznavalka stopal.

Med njima se razvije ljubezen. Ladjar je dober človek. Vsakemu želi pomagati. Celo ženinemu ljubimcu, ki ga nepridiprav izsiljuje. Enako se je godilo še štiridesetim posameznikom, ki so mu že leta plačevali za njegov molk. Pravijo, da je dobrota sirota. Aulis se zaplete v "paasilinnsko" komedijo zmešnjav v kateri tudi njemu strežejo po življenju. 😎

Ocena: 4,7/5

Arto Paasilinna

Ladjar z lepimi stopali

Naslov izvirnika:

Parasjalkainen laivanvarustaja

Prevod iz nemščine:

Brane Čop

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019

Zbirka Žepnice

213 strani

'Včasih si ni hotel priznati, kaj mu je bolj pri srcu, Vulcanus ali Liisa. Če bi se moral odpovedati enemu, mu tudi drugo samo po sebi ne bi bilo dovolj. Vlačilec mu je zelo veliko pomenil, a samo zaradi vlačilca dedec še ne more biti srečen. Žena je bila čudovita, a samo družinsko življenje brez vlačilca ne bi bilo popolno.' (Odlomek iz knjige, stran 7)

Arto Paasilinna - Najboljša vas na svetu

Robert James Waller - Mostovi Madisona

Mostovi Madisona, ki ga je napisal ameriški pisatelj in fotograf, Robert James Waller (1. avgust 1939. Rockford, Iowa - 10. marec 2017. Fredericksburg, Teksas), je majhen roman (po številu strani) z veliko zgodbo, ki se je znašla tudi v zelo uspešnem istoimenskem filmu.

Ljubezenska zgodba dveh ljudi, ki se je zgodila avgusta 1965. in v samo štirih dneh dosegla kar večina ne doživi v celem življenju. 😊

Robert Kincaid je bil fotograf, pisatelj, pesnik, skratka taka samotarska umetniška dušica. Potoval je po celem svetu in fotografiral za revijo National Geographic. 

Francesca Johnson je med drugo svetovno vojno v Neaplju spoznala ameriškega vojaka Richarda Johnsona. Poročila sta se in odpotovala v Ameriko. Živela sta na kmetiji v Madisonu, v zvezni državi Iowa. Nekaj časa je poučevala na gimnaziji, ko pa se je družina povečala, je ostala doma in skrbela za moža, sina in hčerko.

Nekega dne, ko je sama sedela pred svojo hišo, na dovoz pripelje razmajan poltovornjak. Dolgolasi moški, srednjih let, se je opravičil in vprašal za pot do pokritega mostu, ki ga je moral poslikati a ga nikakor ni našel. 

Francesca je bila sama doma. Mož in otroka so odšli, za en teden, na kmetijski sejem. Ker ji je bilo že malce dolgčas, je prisedla in mu pokazala pot do mostu. Tako se je začela zgodovina štiridnevnega druženja, ki je oba zaznamovala do konca svojih dni. 

Francesca je imela zelo rada svojo družino, a ljubezen, ki se je v trenutku vnela med njima, je bilo nekaj o čemer je lahko samo sanjala. Štiri dni sta se pogovarjala, plesala in ljubila. Prišel je čas, ko se bosta morala odločiti kako naprej. Na eni strani strastna ljubezen, spoštovanje in potovanja. Na drugi strani družina. Kaj izbrati!

Ocena: 4,5/5

Robert James Waller

Mostovi Madisona

Naslov izvirnika:

The Bridges of Madison County

Prevod:

Maja Lavrač

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007

Zbirka Moj roman

156 strani

'Da, tu je po svoje precej dolgočasno. Moje življenje, mislim. V njem ni nobene romantike, nobene erotike, ni plesanja ob svečah v kuhinji ne tistega čudovitega občutka, ki ti ga lahko da le moški, ki zna ljubiti žensko. Ni tebe. Ampak muči me ta prekleti občutek odgovornosti. Do Richarda, do otrok. Če bi odšla, bi pomenilo, da bi odnesla s seboj svojo telesno navzočnost, kar bi bilo za Richarda verjetno preveč. Lahko bi ga zlomilo.' (Odlomek iz knjige, stran110)

Ljubljana, litoželezni Hradeckega most

David Nicholls - Midva

 

Midva. Onadva sta Connie in Dauglas. Različna, da bolj ne bi mogla biti. A ona pravi, da jo je ravno to pritegnilo. 

Connie je študirala slikarstvo. Je taka vihrava umetniška duša. Rada se zabava, ima veliko prijateljev. No ja, bolj so znanci kot prijatelji, toda več kot jih je, bolje se počuti.

Douglas je biokemik. Z dušo in telesom pri svojem znanstvenem delu. Samotar, ki ni nikoli povsem dojel, zakaj se je Connie poročila ravno z njim. Pa se je. In tako so postali oni trije. 

Sin Albie je po mami umetniška dušica. Rad bi bil fotograf. Motivi na njegovih fotografijah so milo rečeno nenavadni, da ne rečemo bizarni. Kljub temu ga mama podpira, oče pa si želi, da bi fant študiral kakšno bolj "prizemljeno smer", s katero se bo lahko tudi preživljal.

Ponavadi večina zmaga. Tudi pri družini Petersen in tako se prične Albie se pripravljati na študij v drugem kraju. Odselil se bo, ostala bosta sama, ali vsak sam. Connie se prav takrat odloči, da bo Douglasa zapustila. Veliko let je rabila, da je dognala, da vsako pretiravanje škoduje. V tem primeru njuna različnost.

Douglas jo prepriča v skupno popotovanje po Evropi. Oni trije, umetnost, galerije, stara mestna jedra, dobra hrana. Kaj bi šlo lahko narobe. Vedno je še kaj kar gre lahko narobe.

Z družino se odpravimo iz Londona skozi predor pod Rokavskim prelivom do Pariza kjer jih čaka veličastna umetniška zbirka v muzeju Louvre. Amsterdam z Rembrandtovo muzejsko hišo in Van Goghovim muzejem. Munchen in Stara pinakoteka, Benetke in Accademia, Firence in Galerija Uffizi s Tizianom in drugimi velikani svetovne umetnosti. Ni, da ni. Douglas se je za svojo družino in njen obstanek maksimalno potrudil in prilagodil. Ustvaril je popoln potovalni načrt, ki pritegne vsakega bralca in ljubitelja umetnosti. Tudi jaz bi šla z njimi ali pa sama. 😊

Tudi vse te lepote ne obdržijo družine skupaj. V Firencah bi se moralo potovanje zaključiti, a tekom nepredvidljivih dogodkov, ki bi se lahko tragično končali, se je nadaljevalo še v Španijo. Če si že tam je nujen ogled muzeja Prado v Madridu z velikim Goyo in Picassovo Guernico v muzeju kraljice Sofije. 

Umetniško popotovanje po Evropi je trojico zopet zbližalo. Toda ali bo družina Petersen ostala in živela skupaj ali bo živel vsak sam in bodo kljub temu ohranili dobre prijateljske vezi. Samo odločiti se morajo.

Po knjigi so posneli tudi televizijsko nadaljevanko.

Ocena: 4/5

Midva, črna laboda 💚

David Nicholls

Midva

Naslov izvirnika:

Us

Prevod:

Nataša Muller

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016

Zbirka Kapučino

451 strani

'Nagibam se k mnenju, da nam po določeni starosti okus, čuti in nagnjenja otrdijo kot beton. Toda takrat sem bil mlad oziroma mlajši, dovzetnejši in prilagodljivejši  in v Conniejinih rokah prožen kot plastelin. (Odlomek iz knjige, stran 143)

Ljubljana, grad Tivoli, Mednarodni grafični likovni center.

Dobre zgodbe - Družbeni roman:

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

Anton Pavlovič Čehov - Novele

 

Tri novele, z dogajanjem v 19. stoletju, ruskega klasika Antona Pavloviča Čehova (1860-1904) v novi izdaji zbirke Klasična Beletrina. 

Dvoboj (1891)

V noveli Dvoboj sta osrednji lik Nadežda Fjodorovna in državni uradnik Ivan Lajevski, ki iz Peterburga odpotujeta v puščoben kraj, bogu za hrbtom, na Kavkazu. Nadežda je končala šolanje na ženskem inštitutu in se precej hitro poročila z moškim, ki ga ni ljubila. Spoznala je živahnega Lajevskega in z njim pobegnila v Abhazijo na južnem Kavkazu. 

V majhnem kraju, kjer vsi takoj vse vedo in je morala ter družbene vrednote na prvem mestu, ju niso sprejeli z odprtimi rokami. Ivan Lajevski se je zelo rad bahal, sposojal si je denar a ga v glavnem ni vračal, zelo rad pa je tudi lagal. To je še posebno najedalo zoologa Nikolaja von Korna, ki mu je ob priliki napovedal dvoboj.

Ko se je Lajevski začel oddaljevati od Nadežde, si je ta poiskala novega kavalirja in to ne enega temveč kar dva. Ko ji je umrl mož je izjavila, da se noče ponovno poročiti. Okolje, beri visoko moralne sosede, je bilo šokirano. Nadežda pa se je spraševala komu je kaj naredila, da jo tako zavračajo in obsojajo. Ona si želi samo živeti.

Prihajajoči dvoboj, ki se je na srečo končal brez prelivanja krvi, je življenje dveh mladih ljudi temeljito spremenil. 

Pripoved neznanega človeka (1893)

Georgij Ivanič Orlov je 35-letni peterburški uradnik. Živi sam, občasno si privošči ljubico, še najraje poročeno, kajti ljubezni se je posmehoval. Pregovor pa pravi, čemur se posmehuješ, tega boš deležen. In tako se je nekega dne na njegovih vratih pojavila njegova ljubica Zinaida Fjodorovna Krasnovska in to s kovčki vred. Skregala se je s svojim možem in povsem samoumevno ji je bilo, da se preseli h svojemu ljubimcu.  

Gotska palača v Benetkah

Orlov, "častivreden mož" jo sicer sprejme, a ta njenim hrbtom jo ironično obrekuje in se ji smeji. Ob četrtkih, ko se druži s tremi prijatelji pa je obrekovanje skupinsko.

Edini, ki je na njeni strani je pripovedovalec te zgodbe, služabnik Stefan. V resnici je bil to Vladimir Ivanovič, plemič in izobraženec. V preteklosti je bil poročnik ruske mornarice in prav tako premožen kot Orlov. Pri njem se je zaposlil kot služabnik, da bi izvedel o političnih načrtih njegovega očeta. Nenavaden razlog, ki mu ni prinesel uspeha saj ni izvedel popolnoma nič. Orlov svojega očeta ni nikoli omenjal.

V drugem delu zgodbe Vladimir Ivanovič razkrije Zinaidi Fjodorovni kakšen je resnični odnos Orlova do nje. Obenem ji razkrije tudi svojo pravo identiteto in jo prosi, da pobegne z njim. Odpravita se na Dunaj, v Benetke, Firence, v Nico. Zinaida odkrije, da je noseča in kasneje rodi hčer Sonjo. Sama ne vidi več izhoda in smisla v življenju. Tega tudi Sonječka ne spremeni.

Vladimir Ivanovič se vrne v Peterburg in skrbi za dojenčico. Sam je bolehen in ve, da ne bo več dolgo. Kaj se je zgodilo z malo Sonjo nam Čehov ne pove. Njen oče Orlov bi jo dal kar v zavetišče. Častivreden človek, ni kaj 😕

Tri leta (1895)

V tretji Čehovi noveli spoznamo bogatega moskovskega trgovca Alekseja Fjodoriča Laptjeva. V manjšem kraju je obiskal svojo bolno sestro Nino Fjodorovno. Nina ima dve hčerki. Mož in oče, prešuštnik in gizdalin, jih je že davno zapustil in živi v bližini z novo družino. 

Laptjev je nekega dne na obisku pri sestri srečal mlado lepotico Julijo Sergejevno. Bila je ljubezen na prvi pogled, a žal le z njegove strani. V svojem ljubezenskem zanosu zasnubi Julijo, ki ga sprva zavrne. Razlog: preveč grd je. 😎 Ko je razmišljala kakšno turobno in prazno življenje ima v tem malem mestu in da bi ji poroka temeljito spremenila življenje, je snubitev sprejela. Kaj je grdota ženina proti Moskvi, ki je polna gledališč in galerij, ki jo bodo zagotovo razvedrile. 

Vse tri Čehove novele v pričujoči knjigi se ukvarjajo s prešuštvom, ki se prešuštnikom, tako moškim kot ženskam, ne zdijo nič spornega. V 19. stoletju je bila pomembna zunanjost saj nam pisatelj za vsako osebo večkrat pove ali je lepa ali grda, zunanjost namreč. Notranjost ni tako pomembna, ta je očem nevidna. Mislim, da imam dovolj 19. stoletja. 😎

Ocena: 3,8/5

Kanadski volk v ZOO Ljubljana

Anton Pavlovič Čehov

Novele

Prevod:

Borut Kraševec

Založba Beletrina, Ljubljana, 2020

Zbirka Klasična Beletrina

338 strani

"Samo nekaj si zapomni, Aleksanser Davidič, prvobitno človeštvo je bilo pred takimi, kakršen je Lajevski, zavarovano z bojem za obstanek in naravnim izborom. Ampak naša kultura je boj za obstanek in izbor zelo oslabila, tako da moramo sami poskrbeti za uničenje slabotnih in nekoristnih, sicer bo, ko se bodo taki kot Lajevski razmnožili, civilizacija propadla, človeštvo pa se bo popolnoma izrodilo. Krivi bomo sami." (Odlomek iz knjige, stran 32)

Kanal Grande v Benetkah

Amerikanka, Chimamanda Ngozi Adichie

 

Nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, se je v obsežnem romanu Amerikanka, lotila kar nekaj tem, ki so vseskozi aktualne. Migracije, rasizem, ameriški in neameriški črnci, Barack Obama in predsedniške volitve v Ameriki, življenje v Nigeriji pa tudi ljubezni ne manjka v pričujočem romanu.

Okvir obravnavanih tem je ljubezen med Ifemelu in Obinzejem. Živita v revnejšem predelu Lagosa. Skupaj sta že iz šolskih dni in skupaj sanjarita, kako bosta odšla na študij v obljubljeno deželo Ameriko. 

Ifemelu uspe dobiti vizum in delno štipendijo za pokritje stroškov študija. Zelo nerada se odpravi na pot brez ljubljenega fanta, toda Obinze ne uspe pridobiti ameriške vize kljub večkratnem poskusu. 

Dokaj hitro je Ifemelu spoznala, da oboževana Amerika ni to o čemer sta z Obinzejem sanjala. Za bivanje je potrebovala dodaten denar, toda službe nikakor ni dobila. Končno se ji je nasmehnila sreča in dobila je delo varuške pri premožni družini. Tudi s stanovanjem ni bilo nič lažje. Z denarjem je bila tako na tesnem, da je nepremišljeno sprejela nespodobno ponudbo teniškega trenerja. Dobila je denar a gnus in sram jo je oddaljil od fanta. Ni ga več klicala, ni odgovarjala na njegove klice in elektronska sporočila. Sram je bil prevelik.

Čez čas se je Ifemelu umirila in začela svoje ameriško življenje. Ob študiju, službi in družbi, je začela pisati svoj blog z naslovom "Rasna vprašanja ali nenavadna opažanja neameriške črnke o črnskosti v Ameriki".  V blogu je malo pozitivnih stvari. Piše o rasizmu, za katerega pravi, da je stvar moči bele skupine in v Ameriki so belci tisti, ki imajo moč. (stran 343)  

Ifemelu je bila pri svojem delu uspešna. Tudi finančno si je opomogla. Imela je nekaj razmerij, a vseeno je čutila, da to ni to. V Ameriki je bila nesrečna. Po petnajstih letih se je odločila zapustiti Ameriko in se vrniti v Nigerijo. Njeni prijatelji in sorodniki so mislili, da se šali. Vrnila se je in med drugimi srečala tudi svojo ljubezen. Kljub letom, ki so minila, je v njunih očeh še vedno tlela iskra ljubezni. A Obinze je bil poročen in imel je majhno hčerkico zaradi katere je vztrajal v zakonu, ki si ga ni želel. Jima bo uspelo premostiti vse težave in po toliko letih končno zaživeti skupaj 💗

Srednjeveško okno v Radovljici

Chimamanda Ngozi Adichie

Amerikanka

Naslov izvirnika:

Americanah

Prevod:

Gabriela Babnik

Založba Sanje, Ljubljana, 2014

494 strani

Alexa in drugi gostje in morda celo Georgina, vsi so razumeli beg pred vojno, pred tiste vrste revščino, ki zdrobi človeško dušo, vendar ne bi razumeli potrebe ubežati pred zatiralsko otrplostjo, ko nimaš izbire. Ne bi razumeli, zakaj so se ljudje, kot je on, ki jim med odraščanjem ni ničesar manjkalo, vendar so vseeno čutili nezadovoljstvo, ki so bili od rojstva naučeni, da gledajo onstran, ki so bili prepričani, da se prava življenja zgodijo nekje drugje, zdaj odločili početi nevarne stvari, samo da bi odšli, čeprav ni nihče od njih stradal, ali bil posiljen, ali za seboj pustil požgane vasi, bili so zgolj lačni izbire in varnosti.  (Odlomek iz knjige, stran 291)

Vsi različni, vsi enakopravni 💜

Amanda Hampson, Oljčni sestri

Zgodba romana Oljčni sestri govori o življenju in preživetju italijanske družine, ki se je v iskanju boljšega življenja preselila iz Italije v Avstralijo.     

Italijanska družina, z dvema hčerkama, ni najbolje sprejeta med tamkajšnjimi domačini. Zaničujejo jih a glava družine se ne da tako zlahka. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, kar imajo viška pa prodajo na obcestni stojnici. Iz Italije jim je uspelo pretihotapit sadike oljk. Zasadili so jih in tekom let je nastal ogromen oljčnik a kaj, ko Avstralci ne marajo oliv. Šele čez mnoga leta, ko bo kmetijo prevzela vnukinja, bo oljčnik zaživel tako kot si je predstavljal in želel Franco, glava družine.

Glavna zgodba romana se vrti okoli sester. Starejša Isabelle, resna in preudarna ter mlajša Rosanna, živahna, zgovorna in pregnana. Sestri se odlično razumeta. Vse dokler se Isabella ne poroči z rudarskim strokovnjakom Jackom. Ko dobita hčerkico, se odselita s kmetije in sestri se nikoli več ne vidita in ne slišita.

Zakaj je tako in kaj se je zgodilo? Skrivnost oljčnih sester, kot so jima pravili vaščani, odkriva Isabellina hči Adrienne. Na zanemarjeno in opuščeno kmetijo se je naselila, ko je njeno donosno podjetje v Sidneyju propadlo in prisiljena je bila prodati tudi svoje razkošno stanovanje in avto, da je lahko plačala vse dolgove. Ne želi si živeti na kmetiji. Čim prej se želi vrniti v poslovni svet in si povrniti premoženje. A umirjeno vaško življenje, odkrivanje skrivnosti njene družine pa tudi postavni sosed Joe, vse to jo vse bolj prepričuje, da je mogoče njena sreča prav na domači kmetiji. 

Kakšna je skrivnost družine in kaj bo s kmetijo in ogromnim oljčnikom? Zelo berljiv roman poln emocij in truda kako obdržati skrivnosti pred zunanjim svetom. 😎   

Oljka

Amanda Hampson 

Oljčni sestri

Naslov izvirnika:

The Olive Sisters

Prevod:

Diana Ramšak

Založba Miš, Dob pri Domžalah, 2008

Zbirka Srebrne niti

307 strani                                             

"Moje življenje je zelo drugačno od tistega, ki sem si ga zamišljala. Ni glamurja in nihče me ne občuduje zaradi dela (večinoma je dolgočasno in naporno). Denarja ni na pretek. Včasih se mi zdi, da je vse skupaj pretežko. Čeprav ni kot v pravljici, so vseeno dnevi, ki so popolni. Srake veselo kričijo, jutranja kavica je božanska in srebrnkasti listi oljk se bleščijo v soncu. Ob večerih si z Joejem zakuriva v kaminu in si privoščiva kozarček rdečega. V mojem življenju so ljudje, ki jih imam rada. Vem, da je to moj dom, in prvič v življenju se počutim varno. Končno sem se osvobodila ujetništva nesreče."

(Odlomek iz knjige, stran 295)

 

Vrtnice

John Grisham, Obračun

 Ameriški pisatelj John Grisham, je svoj roman Obračun razdelil na tri dele. V prvem delu, Usmrtitev, se zgodi kar se v romanu zgoditi mora.

Pete Banning, 43-letni lastnik velikega posestva kjer se ukvarja z gojenjem bombaža, oče dveh študentov in vojni junak. Prijazen do družine in svojih črncev, ki delajo na bombažnih poljih. Nekega dne se odloči in uresniči načrt, ki ga je očitno pripravljal že nekaj časa. Vzame svojo vojaško pištolo, se odpravi v župnišče in hladnokrvno ustreli tamkajšnjega pastorja, ki je bil zelo priljubljen med ljudmi. Preda se policiji in kljub temu, da mu grozi smrtna kazen, svojega motiva nikoli ne pove. Odvetnikov trud je zaman, Peta usmrtijo na električnem stolu.

Drugi del z naslovom Kostnica, je zgodba o drugi svetovni vojni. Krvavi boji med ameriškimi in japonskimi vojaki in kruta usoda ameriških vojnih ujetnikov med katerimi je bil tudi Pete. Priznam, v tem delu sem izpustila cele odstavke. Tovrstno branje ni zame.

Tretji del, Izdajstvo. Presenetljiv razplet. Po Grishamovsko napeto in neverjetno. A tako je tudi v resničnem življenju. Če se ljudje ne pogovarjajo med seboj in si vsak zase misli, da nekaj ve in je to kot pribito res, se lahko življenje čez noč obrne na glavo. 😢

John Grisham
Obračun

Naslov izvirnika:
The reckoning

Prevod:
Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2020
446 strani





'Ker se je vojna šele pred kratkim končala in so bili spomini še sveži, sodnik Oswalt ni imel druge izbire, kot da izpostavi tudi to. Brez pretiranih podrobnosti je opisal Peta Banninga kot večkrat odlikovanega vojaka, ki je bil vojni ujetnik. Vprašal je, ali so med kandidati kakšni vojni veterani. Vstalo jih je sedem in vse po vrsti jih je izpraša. Vsi do zadnjega so bili prepričani, da jih ne bodo vodili niti predsodki niti naklonjenost, temveč bodo sledili zakonu in navodilom sodišča.'
(Odlomek iz knjige, stran 118)