Dreda Say Mitchell - Soba za goste

 

Lisa je mlado dekle, ki jo pestijo številne psihične težave. Ima dobro plačano službo v Londonu. Ko se je odselila od staršev, si je kupila lastno hišo. Našla si je fanta. Lahko bi bila srečna pa ni. Nekaj jo preganja, nekaj iz zgodnjega otroštva. A nikakor se ne more spomniti. Kaj se ji je zgodilo na peti rojstni dan? 

Nekega dne se ustavi pred mogočno viktorijansko hišo, ki ima na pročelju vklesan kamniti ključ. Ta se ji zdi znan. Kaj, če je v tej hiši ključ do rešitve njenih težav. Ker oddajajo sobo za goste, se odloči in jo najame. Najbolje, da se stvari loti od znotraj. 

Lastnika sta Martha in Jack, ki jo tudi sprejme in ji razkaže sobo na vrhu hiše. Ob tem ji pove še za številna pravila in prepovedi, ki se jih mora držati. V nasprotnem bo morala hišo zapustiti.

Za Liso se začne grozljiva kalvarija. Že tako načeta psiha se v tej strašljivi hiši še poslabša. Tudi lastnika ji nista v pomoč. Prej nasprotno. Zdi se ji, da je vsaj eden od njiju kriv za nenavadne stvari, ki se dogajajo.

Lisa v sobi najde pismo moškega. Videti je kot poslovilno pismo, zdi se, da je moški storil samomor. Njene nočne more in glasovi, ki jih sliši, se še okrepijo. Na stenah najde zapise v pisavi, ki je ne pozna. Skriti so pod tapeto, ki se je slučajno odlepila in razkrila skrivnost. 

Na pomoč pokliče Alexa, svojega nekdanjega fanta. Na skrivaj ga pretihotapi v sobo, saj pravila ne dovoljujejo obiskov. Alex ugotovi, da je pisava cirilica. Zapisi so v ruščini in napisal jih je moški, ki je zapustil poslovilno pismo. Tančice skrivnosti padajo in Lisa se vse bolj spominja dogodkov iz preteklosti. Spomni se tudi, kaj se je zgodilo na njen peti rojstni dan.

Srhljiva in napeta psihološka zgodba do zadnje strani. 😎

Ocena: 4/5

Dreda Say Mitchell

Soba za goste

Naslov izvirnika:

Spare Room

Prevod:

Ljubica Rodošek

Založba Ramos, Ljubljana, 2021

320 strani

'Moj novi dom je odlično okolje za cikel nočnih mor. Podnevi je vpadljiva viktorijanska zgradba, ponoči pa postane nekoliko strašljiv gotski dvorec, v katerem si lahko predstavljate, da spi vampir. Podnevi je tih kraj, kjer lahko počivaš ali postoriš kakšno delo. Ponoči je mogoče slišati vsakršen hrup. Les se širi in oži, postaja vlažen in se nato izsuši. To ustvarja pokanje, ki zveni, kot bi nekdo dihal, kot da bi bila hiša živa.' (Odlomek iz knjige, Soba za goste, stran 63)

Družina v Bovcu 

Ericka Waller - Pasji dnevi

 

Roman Pasji dnevi, prvenec angleške avtorice Ericke Waller, je zgodba o ljudeh, ki se trudijo s premagovanjem svojih večjih in manjših težav. V veliko pomoč so jim njihovi zvesti spremljevalci, kužki, ki jih sprejemajo prav takšne kot so. 

George je nesramen, nejevoljen nergač, ki zelo rad žali ljudi. Le njegova zvesta žena je v njem videla dobroto, ki jo tako uspešno skriva pred drugimi. Po več desetletjih skupnega življenja, je umrla za rakom. Georgu ni povedala, da je hudo bolna, zato je zanj ta smrt nenadna in nepričakovana. Vse zgoraj naštete Georgeve lastnosti se še bolj okrepijo. Žena mu je zapustila malo jazbečarko Poppy. Ni mu jasno zakaj, saj psov niti slučajno ne mara, prav tako kot tudi ljudi ne. A Poppy se ne preda zlahka. Le kdo bo zmagal v tej bitki! Stavim na Poppy. 💙

Lizzie je priljubljena učiteljica naravoslovja. Je prava enciklopedija različnih dejstev, ki jih rada podaja drugim. Poročena je in ima sedem letnega sina. Idilično življenje se spremeni, ko se s sinom znajde v varni hiši. Trdi, da jo je mož fizično napadel, po telesu ima polno ožganin in ureznin. Pri premagovanju svojih psihičnih travm ji poleg ljubezni do sina, pomaga tudi hišni kuža pasme Jack Russell, Maud, s katerim hodi na vsakodnevne sprehode. A izkaže se, da Lizzina zgodba ne drži povsem.

Dan je terapevt, ki tudi sam potrebuje terapijo, a si tega ne prizna. Živi s svojim pasjim terapevtom, ki je skoraj labradorec. Dobrodušni kuža Fitz obožuje svojega sostanovalca. Skupaj tečeta, se zabavata in tolažita. Dan potrebuje tolažbo. Zaveda se, da so mu všeč fantje, a tega noče pokazati v javnosti. 

Vse tri usode se prepletajo s hišnimi ljubljenčki. Zgodbe so v bistvu žalostne a jih protagonisti skušajo spremeniti. Njihovi kužki poskrbijo, da nas zgodbe za trenutek tudi nasmejejo. 

Ocena: 5/5

Ilustracija: Beci Kelly - Pasji dnevi, Ericka Waller

Ericka Waller

Pasji dnevi

Naslov izvirnika:

Dog days

Ilustracije: Beci Kelly

Prevod:

Maruša Mušinović

Založba Pipinova knjiga, Podsmreka, 2022

357 strani

'Niso skupina ljudi, ki bi se zbirala skupaj. George in Betty, Dan in Tom, Luke in Smrketa in ženska po imenu Beth, a psi združujejo ljudi, ki jim ni nič skupnega. Psi jih spodbudijo, da gredo na sprehod tudi v slabem vremenu, tudi jo jih zebe in ko živčno postopajo v dežju le zato, da lahko psi še malo tečejo. Ko psi združijo svoje ljudi v veliko čredo, Betty privzdigne pokrov posode Tupperware, in razširi se vonj po bananinem pecivu.' (Odlomek iz knjige, Pasji dnevi, stran 356)

Labradorec 💜

Podobne dobre zgodbe:

Moje življenje v pasjih šapah

Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom

Gail Honeyman, Eleanor Oliphant je povsem v redu

Eleanor Oliphant je tridesetletna mladenka, je zaposlena in živi sama v socialnem stanovanju. Prijazna je in družabna ženska, a kljub temu se počuti odrinjeno in osamljeno. Berljiv roman nas do zadnje strani drži v negotovosti in vseskozi se sprašujemo ali je Eleanor res povsem v redu?

Tako Eleanor spoznamo že na začetku romana. Je nekoliko posebna, drugačna, nevešča socialnih veščin, sodelavci se ji posmehujejo in jo odrivajo. Prepričala se je, da jo vse to ne moti preveč. Že od otroštva, ki ga je preživela večinoma v rejniških družinah in domovih, je vajena tega. Sprijazni se in sprejme vsako odklonitev okolice. Kaj vse se je z Eleanor dogajalo pred tridesetim letom spoznavamo počasi in po delčkih, ki jih izvemo skozi njena razmišljanja, spomine in terapijo, ki jo končno pripelje na pot ozdravitve in drugačnega življenja.

Eleanor je odkrita, ne pretvarja se in pove točno tako kot misli. V stilu Sheldona iz moje priljubljene nadaljevanke Veliki pokovci. Ko jo v salonu za manikiro vprašajo ali želi njihovo kartico zvestobe, jim odgovori: "Ne, hvala. Nikdar več ne pridem na manikiro. Enako stvar lahko naredim sama doma, še boljšo, zastonj."

Eleanor se resnično ni znala pretvarjati. Ko jo na plesu soplesalec povabi na pijačo, mu iskreno odgovori: "Ne želim sprejeti pijače od tebe, ker ti bom potem primorana kupiti še eno v zameno, bojim pa se, da si s tabo ne želim preživeti časa, potrebnega za dve pijači."  😎

Ves čas se druži z Raymondom, prijaznim računalničarjem in sodelavcem. Ob tem se niti ne zaveda v kako veliko pomoč in oporo ji je. On je tisti, ki spozna, da ima Eleanor resne težave. Prepriča jo, da poišče zdravniško pomoč, kjer ji postavijo diagnozo: depresija. Na terapijah se tudi njej sami razkrije kaj vse je doživljala, kaj je potlačila in kaj si je samo domišljala. In tega ni bilo malo.

Gail Honeyman
Eleanor Oliphant je povsem v redu

Naslov izvirnika:
Eleanor Oliphant is cpmpletely fine

Prevod:
Katarina Žakelj

Založba Učila, Tržič, 2017
352 strani


"Opazila sem, da je pogledoval proti meni in nato upočasnil korak, da sva hodila z enako hitrostjo. Ugotovila sen, da takšne majhne geste - kako mi je njegova mama skuhala čaj po obroku, ne da bi me vprašala, se spomnila, da pijem nesladkanega, kako je Laura dala na krožnik dva majhna piškota, ko mi je v salonu prinesla kavo - takšne reči lahko veliko pomenijo."
(Odlomek iz knjige, stran 176)

"Priljubljeni ljudje se morajo včasih smejati rečem, ki se jim ne zdijo zelo smešne, počno stvari, ki si jih ne želijo zares, v družbi ljudi, ki jim zares ne ustreza. A ne jaz. Že pred leti sem se odločila, da če bom izbirala med tem ali samoto, bom izbrala samoto."
(Odlomek iz knjige, stran 217)

Gail Honeyman se je rodila leta 1972, na Škotskem. Odličen roman 'Eleanor Oliphant je povsem v redu', je njen prvenec in prejemnik številnih literarnih nagrad.