Lisa je mlado dekle, ki jo pestijo številne psihične težave. Ima dobro plačano službo v Londonu. Ko se je odselila od staršev, si je kupila lastno hišo. Našla si je fanta. Lahko bi bila srečna pa ni. Nekaj jo preganja, nekaj iz zgodnjega otroštva. A nikakor se ne more spomniti. Kaj se ji je zgodilo na peti rojstni dan?
Nekega dne se ustavi pred mogočno viktorijansko hišo, ki ima na pročelju vklesan kamniti ključ. Ta se ji zdi znan. Kaj, če je v tej hiši ključ do rešitve njenih težav. Ker oddajajo sobo za goste, se odloči in jo najame. Najbolje, da se stvari loti od znotraj.
Lastnika sta Martha in Jack, ki jo tudi sprejme in ji razkaže sobo na vrhu hiše. Ob tem ji pove še za številna pravila in prepovedi, ki se jih mora držati. V nasprotnem bo morala hišo zapustiti.
Za Liso se začne grozljiva kalvarija. Že tako načeta psiha se v tej strašljivi hiši še poslabša. Tudi lastnika ji nista v pomoč. Prej nasprotno. Zdi se ji, da je vsaj eden od njiju kriv za nenavadne stvari, ki se dogajajo.
Lisa v sobi najde pismo moškega. Videti je kot poslovilno pismo, zdi se, da je moški storil samomor. Njene nočne more in glasovi, ki jih sliši, se še okrepijo. Na stenah najde zapise v pisavi, ki je ne pozna. Skriti so pod tapeto, ki se je slučajno odlepila in razkrila skrivnost.
Na pomoč pokliče Alexa, svojega nekdanjega fanta. Na skrivaj ga pretihotapi v sobo, saj pravila ne dovoljujejo obiskov. Alex ugotovi, da je pisava cirilica. Zapisi so v ruščini in napisal jih je moški, ki je zapustil poslovilno pismo. Tančice skrivnosti padajo in Lisa se vse bolj spominja dogodkov iz preteklosti. Spomni se tudi, kaj se je zgodilo na njen peti rojstni dan.
Srhljiva in napeta psihološka zgodba do zadnje strani. 😎
Ocena: 4/5
Soba za goste
Naslov izvirnika:
Spare Room
Prevod:
Ljubica Rodošek
Založba Ramos, Ljubljana, 2021
320 strani
'Moj novi dom je odlično okolje za cikel nočnih mor. Podnevi je vpadljiva viktorijanska zgradba, ponoči pa postane nekoliko strašljiv gotski dvorec, v katerem si lahko predstavljate, da spi vampir. Podnevi je tih kraj, kjer lahko počivaš ali postoriš kakšno delo. Ponoči je mogoče slišati vsakršen hrup. Les se širi in oži, postaja vlažen in se nato izsuši. To ustvarja pokanje, ki zveni, kot bi nekdo dihal, kot da bi bila hiša živa.' (Odlomek iz knjige, Soba za goste, stran 63)
Družina v Bovcu |
Ni komentarjev :
Objavite komentar