Diane Chamberlain - Majhno mesto, velike laži

 

Dvoplastna zgodba romana Majhno mesto, velike laži, ameriške pisateljice Diane Chamberlain govori o dveh mladih slikarkah, ki ustvarjata v različnih obdobjih in o eni stenski poslikavi.

Anna Dale, mlada slikarka iz New Jerseyja, je leta 1939 zmagala na državnem natečaju za stensko poslikavo, ki bo krasila steno ene od ameriških pošt. Njeno poslikavo bodo postavili na steno pošte v mestecu Edenton, v Severni Karolini. Anna ni bila prav dobro sprejeta. Kot prvo je ženska, ki prihaja iz severa, kaj ona ve o življenju in sobivanju belcev in temnopoltih v Edentonu! Kot drugo pa je prevzela delo mestnemu slikarju, ki ima družino in že celo življenje živi v tem mestu. To, da je bil natečaj anonimen, nikogar ne briga. 

Anni pomaga temnopolti mladenič Jessy, ki ga ne zanima nič drugega kot slikarstvo in umetnost. Za meščane ni hujšega kot mlada belka in temnopolti mladenič. Ko se vmeša še mestni slikar, se njuno življenje korenito spremeni.

Nekaj desetletij kasneje se mlada umetnica Morgan znajde v ženski kaznilnici. Prestaja kazen za zločin, ki ga je priznala, a ga ni storila. Storilec je bil njen "kvazi" fant, ki je pijan povzročil nesrečo in pobegnil.

Iz kaznilnice jo reši Lisa, hči znanega slikarja Jesseja Wiliamsona, ki je umrl pri svojih 95-ih letih in ji zapustil nenavadno oporoko. Če hoče obdržati družinsko hišo, mora iz kaznilnice rešiti Morgan, ta pa bo morala restavrirati ogromno poslikavo, ki je desetletja zvita ležala v skladišču. 

Morgan je poznala in občudovala dela velikega slikarja. Toda, zakaj je izbral prav njo za to delo, ki ga niti ne obvlada. Nikoli se ni ukvarjala z restavratorstvom. In od kod in kako jo slikar pozna? Kdo je ustvaril slikarijo in zakaj jo je treba ravno sedaj restavrirati? Množica na videz nerešljivih vprašanj s temeljitim raziskovanjem in s pomočjo prijaznega galerista, dobijo svoje presenetljive odgovore.

Ocena: 4/5

Diane Chamberlain

Majhno mesto, velike laži

Naslov izvirnika:

Big lies in a small town

Prevod:

Sara Menaše Jensterle

Založba Meander, Izola, 2023

472 strani

"Ko sem se zvečer končno odpravila domov, je bila že tema; med nočnimi sprehodi po Edentonu nisem nikoli občutila nobenega strahu. Mesto se mi je zdelo idilično; očarljiv raj ob vodi, kjer sem zlahka pomirila pretirano opreznost, ki sem jo razvila v kaznilnici. Med hojo se nisem več ozirala čez ramo; ko sem bila na ulici, svojih dlani nisem stiskala v pesti in nisem bila neprestano pripravljena na samoobrambo."

(Odlomek iz knjige: Majhno mesto, velike laži - Diane Chamberlain, stran 245)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

David Nicholls - Midva

 

Midva. Onadva sta Connie in Dauglas. Različna, da bolj ne bi mogla biti. A ona pravi, da jo je ravno to pritegnilo. 

Connie je študirala slikarstvo. Je taka vihrava umetniška duša. Rada se zabava, ima veliko prijateljev. No ja, bolj so znanci kot prijatelji, toda več kot jih je, bolje se počuti.

Douglas je biokemik. Z dušo in telesom pri svojem znanstvenem delu. Samotar, ki ni nikoli povsem dojel, zakaj se je Connie poročila ravno z njim. Pa se je. In tako so postali oni trije. 

Sin Albie je po mami umetniška dušica. Rad bi bil fotograf. Motivi na njegovih fotografijah so milo rečeno nenavadni, da ne rečemo bizarni. Kljub temu ga mama podpira, oče pa si želi, da bi fant študiral kakšno bolj "prizemljeno smer", s katero se bo lahko tudi preživljal.

Ponavadi večina zmaga. Tudi pri družini Petersen in tako se prične Albie se pripravljati na študij v drugem kraju. Odselil se bo, ostala bosta sama, ali vsak sam. Connie se prav takrat odloči, da bo Douglasa zapustila. Veliko let je rabila, da je dognala, da vsako pretiravanje škoduje. V tem primeru njuna različnost.

Douglas jo prepriča v skupno popotovanje po Evropi. Oni trije, umetnost, galerije, stara mestna jedra, dobra hrana. Kaj bi šlo lahko narobe. Vedno je še kaj kar gre lahko narobe.

Z družino se odpravimo iz Londona skozi predor pod Rokavskim prelivom do Pariza kjer jih čaka veličastna umetniška zbirka v muzeju Louvre. Amsterdam z Rembrandtovo muzejsko hišo in Van Goghovim muzejem. Munchen in Stara pinakoteka, Benetke in Accademia, Firence in Galerija Uffizi s Tizianom in drugimi velikani svetovne umetnosti. Ni, da ni. Douglas se je za svojo družino in njen obstanek maksimalno potrudil in prilagodil. Ustvaril je popoln potovalni načrt, ki pritegne vsakega bralca in ljubitelja umetnosti. Tudi jaz bi šla z njimi ali pa sama. 😊

Tudi vse te lepote ne obdržijo družine skupaj. V Firencah bi se moralo potovanje zaključiti, a tekom nepredvidljivih dogodkov, ki bi se lahko tragično končali, se je nadaljevalo še v Španijo. Če si že tam je nujen ogled muzeja Prado v Madridu z velikim Goyo in Picassovo Guernico v muzeju kraljice Sofije. 

Umetniško popotovanje po Evropi je trojico zopet zbližalo. Toda ali bo družina Petersen ostala in živela skupaj ali bo živel vsak sam in bodo kljub temu ohranili dobre prijateljske vezi. Samo odločiti se morajo.

Po knjigi so posneli tudi televizijsko nadaljevanko.

Ocena: 4/5

Midva, črna laboda 💚

David Nicholls

Midva

Naslov izvirnika:

Us

Prevod:

Nataša Muller

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016

Zbirka Kapučino

451 strani

'Nagibam se k mnenju, da nam po določeni starosti okus, čuti in nagnjenja otrdijo kot beton. Toda takrat sem bil mlad oziroma mlajši, dovzetnejši in prilagodljivejši  in v Conniejinih rokah prožen kot plastelin. (Odlomek iz knjige, stran 143)

Ljubljana, grad Tivoli, Mednarodni grafični likovni center.

Dobre zgodbe - Družbeni roman:

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

Slikarka, Mary Basson

Roman Slikarka, ameriške avtorice in docentke Muzeja umetnosti Milwaukee, Mary Basson, je zgodba o življenju nemške ekspresionistične slikarke Gabriele Munter (19. februar 1877. Berlin - 19. maj 1962. Murnau na Bavarskem). Je zgodba o njenem slikarskem talentu in vztrajnosti, da se kot mlada samska ženska, v prvih letih 20. stoletja, posveti slikarstvu in umetniškem ustvarjanju. Je tudi zgodba o njeni veliki ljubezni in zvezi z bolj znanim ruskim slikarjem Vasilijem Kandinskim (16. december 1866. Moskva - 13. december 1944. Neuilly sur Seine, Francija).

Gabriele Munter, ali Ella, kot so jo klicali domači, se je že kot mlado dekle, preselila iz Berlina v Munchen. Želela je študirati slikarstvo. Na začetku 20. stoletja, so bile slikarske akademije namenjene zgolj moškemu svetu. Dekleta so se morala zadovoljiti s tečaji ali zasebnimi šolami. Podobno se je šolala tudi znamenita slovenska slikarka Ivana Kobilca.

Ellin učitelj na večernem tečaju slikarstva je bil Vasilij Kandinski. Po izobrazbi je bil pravnik. Izhajal je iz premožne ruske družine, ki je trgovala s čajem. Sam je bil nekaj časa sodnik, pri svojih tridesetih letih pa se je odločil posvetiti slikarstvu. Kot pravnik je bil uspešen, kot slikar pa je dosegel svetovno slavo. Sprva je bil ekspresionistični slikar, kasneje pa se je posvetil abstraktnemu slikarstvu. Štejejo ga za utemeljitelja in začetnika te veje slikarstva.

Ella in Kandinski sta se zbližala tudi v zasebnem življenju. Mlada slikarka, v nastajanju, se je zaljubila v svojega mentorja. Tudi on ji je vračal čustva, a bolj s figo v žepu. Mojster je bil namreč poročen, a tega Elli sprva ni povedal. Da bi lahko zaživela skupaj, sta potovala po številnih državah Evrope in Afrike ter čakala na slikarjevo ločitev.

Kar je kasneje Kandinski storil Elli, samo upam, da je ta del romana fikcija in ne resničnost. Med vojno je odšel v Rusijo. Kot Rus ni mogel ostati v Nemčiji, ona kot Nemka, ni mogla z njim v Rusijo. Niti slutila ni, da ga je videla poslednjič.

Vojna se je končala, od Kandinskega pa niti glasu od nikoder. Na Ellina številna pisma ni odgovarjal. Bila je prepričana, da je umrl. Nekega dne pa dobi notarjevo pismo, ki jo za pet let spravilo na bolniško posteljo. Slikarske kariere je bilo s tem konec in samo sestri se lahko zahvali, da jo niso zaprli v psihiatrično bolnišnico, kot so nameravali in svetovali zdravniki.

Kaj je pisalo v pismu? Gospod in gospa Kandinski želita, da Gabriele Munter, vse slike, ki jih je hranila in mimogrede, med vojno tudi rešila pred nacisti, pošlje na nemški naslov Kandinskega, v nasprotnem bosta ukrepala preko sodišča. Gospod je preživel vojno, se na novo poročil in znova začel poučevati v Nemčiji, njegova dolgoletna ljubezen pa ni bila vredna niti toliko, da bi ji to sam povedal ali vsaj odgovoril na njena nešteta pisma.

Joj no, Vasilij pa ravno sem razmišljala, da bi šla na razstavo v Verono, kjer so, med drugimi, na ogled tudi dela tega ruskega umetnika. 😎

Zanimiva in berljiva zgodba izpod peresa Mary Basson, kustosinje Muzeja umetnosti Milwaukee, ki hrani eno večjih zbirk slik Gabriele Munter.

Mary Basson
Slikarka

Naslov originala:
Saving Kandinsky

Prevod:
Neža Kralj

Založba Učila, Tržič, 2019
349 strani






"Ko se je vlak usmeril proti prihodnosti, se je ozrla na leta, ki so ostala za njo. Kaj je dosegla s svojim trudom? Nekaj ducat razstav? Nekaj recenzij? Nekaj prodanih slik? V delu je prav gotovo uživala. Toda imela je sedemintrideset let, bila je neporočena in brez otrok, nežnost in strast ter upanje na ljubeče življenje z moškim, ki ji je pomenil vse, pa so se razblinili. Še huje: v Munchnu sta pustila na stotine slik in risb, ki so bile zdaj na milost in nemilost prepuščene muhavosti vojne."