Diane Chamberlain - Majhno mesto, velike laži

 

Dvoplastna zgodba romana Majhno mesto, velike laži, ameriške pisateljice Diane Chamberlain govori o dveh mladih slikarkah, ki ustvarjata v različnih obdobjih in o eni stenski poslikavi.

Anna Dale, mlada slikarka iz New Jerseyja, je leta 1939 zmagala na državnem natečaju za stensko poslikavo, ki bo krasila steno ene od ameriških pošt. Njeno poslikavo bodo postavili na steno pošte v mestecu Edenton, v Severni Karolini. Anna ni bila prav dobro sprejeta. Kot prvo je ženska, ki prihaja iz severa, kaj ona ve o življenju in sobivanju belcev in temnopoltih v Edentonu! Kot drugo pa je prevzela delo mestnemu slikarju, ki ima družino in že celo življenje živi v tem mestu. To, da je bil natečaj anonimen, nikogar ne briga. 

Anni pomaga temnopolti mladenič Jessy, ki ga ne zanima nič drugega kot slikarstvo in umetnost. Za meščane ni hujšega kot mlada belka in temnopolti mladenič. Ko se vmeša še mestni slikar, se njuno življenje korenito spremeni.

Nekaj desetletij kasneje se mlada umetnica Morgan znajde v ženski kaznilnici. Prestaja kazen za zločin, ki ga je priznala, a ga ni storila. Storilec je bil njen "kvazi" fant, ki je pijan povzročil nesrečo in pobegnil.

Iz kaznilnice jo reši Lisa, hči znanega slikarja Jesseja Wiliamsona, ki je umrl pri svojih 95-ih letih in ji zapustil nenavadno oporoko. Če hoče obdržati družinsko hišo, mora iz kaznilnice rešiti Morgan, ta pa bo morala restavrirati ogromno poslikavo, ki je desetletja zvita ležala v skladišču. 

Morgan je poznala in občudovala dela velikega slikarja. Toda, zakaj je izbral prav njo za to delo, ki ga niti ne obvlada. Nikoli se ni ukvarjala z restavratorstvom. In od kod in kako jo slikar pozna? Kdo je ustvaril slikarijo in zakaj jo je treba ravno sedaj restavrirati? Množica na videz nerešljivih vprašanj s temeljitim raziskovanjem in s pomočjo prijaznega galerista, dobijo svoje presenetljive odgovore.

Ocena: 4/5

Diane Chamberlain

Majhno mesto, velike laži

Naslov izvirnika:

Big lies in a small town

Prevod:

Sara Menaše Jensterle

Založba Meander, Izola, 2023

472 strani

"Ko sem se zvečer končno odpravila domov, je bila že tema; med nočnimi sprehodi po Edentonu nisem nikoli občutila nobenega strahu. Mesto se mi je zdelo idilično; očarljiv raj ob vodi, kjer sem zlahka pomirila pretirano opreznost, ki sem jo razvila v kaznilnici. Med hojo se nisem več ozirala čez ramo; ko sem bila na ulici, svojih dlani nisem stiskala v pesti in nisem bila neprestano pripravljena na samoobrambo."

(Odlomek iz knjige: Majhno mesto, velike laži - Diane Chamberlain, stran 245)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

Therese Anne Fowler - Prijazna soseska

Prijazna soseska, ameriške pisateljice Therese Anne Fowler, je pretresljiva knjiga o medsebojnih odnosih, rasnih razlikovanjih, lažeh in manipulacijah. V središču zgodbe sta soseda in najstnika, črnec Xavier in belka Juniper. 

Xavier živi s svojo mamo Valeri v idilični hiški, v Severni Karolini. Obdaja jo vrt z obiljem rastlin, senco pa ji nudi košati hrast. Xavier je odličen učenec. Vsi ga poznajo kot zelo prijaznega fanta. Obožuje glasbo, igra kitaro in se pripravlja za vpis na prestižno glasbeno akademijo. Mama je predavateljica na fakulteti, biologinja in strastna okoljevarstvenica. Obožuje svoj hrast, vrt in seveda svojega sina.

Mama in sin se odlično razumeta. Tudi s prebivalci soseske se dobro razumeta, saj je vendar prijazna soseska. Potem pa se v na novo zgrajeno sosednjo hišo vseli bela družina z mogočnim in vsestransko uspešnim poglavarjem. O sebi ima zelo visoko mnenje. Na zunaj prijazen mož je v bistvu velik manipulator, ki je glavni krivec za vso grozoto, ki se je zgodila.

Vse je potekalo normalno, mami sta se obiskovali, nakazovali so se zametki njunega prijateljstva. Vse dokler se ni začelo prijateljstvo med najstnikoma razvijati v nekaj več. In to med najstnikoma od katerih je bil on črne, ona pa bele polti. Za starše in okolico je to pravi recept za katastrofo. In tako se je tudi zgodilo. Žalost do neba. 😢

Pretresljiva zgodba. Odlična knjiga.

Ocena: 5/5

Pot v Krnico

Therese Anne Fowler

Prijazna soseska

Naslov izvirnika:

A Good Neighborhood

Prevod:

Andrej Hiti Ožinger

Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2021

Zbirka Kapučino

336 strani

'Odkar jo je mama začela pošiljati k verouku, v cerkev ter pozneje v mladinsko skupino in program zaobljube čistosti, je pri duhovniku in večini odraslih, ki jih je poznala, razen v šoli, poslušala samo svetopisemske napotke za ženske - namreč naj si prizadeva, da bo ubogljiva in vdana  bodočemu možu, naj razume materinstvo kot največji dosežek in se izogiba delu zunaj gospodinjstva. Ženska mora biti skromna in nezahtevna, brez ambicij in hvaležna možu, pomaga naj naj mu pri njegovih ambicijah in potrebah.' 😎 (Odlomek iz knjige, stran 127)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

 

Ameriška pisateljica Diane Chamberlain, se je v svojem romanu Proti svoji volji, lotila zelo težke teme. Podlaga za njeno zgodbo je evgenika. Veda, ki obravnava različne metode za doseganje "popolne" človeške rase. Na tak ali drugačen način se je uporabljala v več državah sveta. Hitler jo je izpopolnil do potankosti, a tudi ameriška zvezna država Severna Karolina, kjer se naša zgodba dogaja, ni bila prav daleč. V tej državi so evgeniko uporabljali od leta 1929. pa vse do 1975. na "umsko zaostalih", duševno bolnih, v poboljševalnicah, na ljudeh, ki so imeli epilepsijo, ali pa je bila njihova sterilizacija v "javnem interesu", kar je pomenilo, da so dobivali socialno podporo in je bil vsak nov član v taki družini, samo še eno breme za državno blagajno. Socialne delavke in delavci so imeli takrat veliko moč pri odločitvah koga bodo predlagali za tak poseg. Grozljivo. Tako pisateljica Diane Chamberlain, ki je bila tudi sama socialna delavka, v opombah h svoji knjigi Proti svoji volji.

Petnajstletna Ivy in njena dve leti starejša sestra Mary Ella, ki ima dve leti starega sinčka Williama, s svojo babico živita v hiški na plantaži tobaka, ki je v lasti družine Gardiner. Družina dobiva denarno socialno pomoč, namesto plačila najemnine pa pomagajo pri spravilu tobaka. Izkaže se, da je bilo plačilo najemnine, za eno izmed njih, zelo visoko.

Nad družino bdi socialna delavka, ki v revni hiški preveri vsak kotiček, da družina ni slučajno dobila kakšnih priboljškov. Če jih najde, jim odšteje pri socialni podpori. Javni uslužbenci morajo skrbeti tudi za državni proračun in največ lahko prihranijo pri najrevnejših, a ne 😢

V skrbi za večji prihranek, so imeli socialni delavci veliko moč nad reveži. Da se ne bi družine pretirano "množile", so lahko predlagali komisiji za evgeniko, da odobri sterilizacijo določene ženske. Da se ne bi širili slabi geni pa so v program evgenike vključili tudi marsikaterega fanta. Včasih tudi s prevaro. Mary Ello so po rojstvu sina sterilizirali, njej pa so povedali, da so ji odstranili slepič. 

Zadeve se spremenijo, ko družino prevzame nova socialna delavka, dvaindvajsetletna Jane. Pravkar se je poročila z Robertom, ki je zdravnik-pediater. Želi si ženo, ki ga bo zvečer pričakala doma in želi si otroke. Njegovi kolegi, predvsem pa njihove žene, se zgražajo, ker Jane želi delati in opravljati poklic socialne delavke. Otroke si tudi sama želi, a kasneje, toda njen zdravnik ji ne želi dati kontracepcije, dokler za dovoljenje ne vpraša njenega moža. Zato zamenja zdravnika.

Jane je glede evgenike skeptična. Robertu pa se zdi, da želijo omejiti velikost revnih družin, kar se mu zdi prav. Imej toliko otrok kot jih lahko preživljaš in vzgajaš. Prepričana je, da bi morali dekletom razložiti za kaj gre in od njih dobiti dovoljenje, četudi so mladoletne. Odloči se, da bo Mary Elli povedala resnico, kajti dekle sanja o tem, da bo imela družino in pet otrok. Ko izve, da so ji s prevaro odvzeli to možnost, je zelo poklapana in molčeča. Ko pa ji za piko na i odvzamejo še sina, češ da zanj slabo skrbi, se dekle vrže pod gospodarjev kamion, ki pripelje mimo.

Enako kot so storili Mary, pripravljajo tudi za Ivy. Prošnja za evgeniko je že odobrena, a Jane se odloči, da bo tokrat preprečila najhujše. Uspelo ji je, a kakšen je bil razplet, to je Jane izvedela šele nekaj desetletij kasneje. Odlična knjiga. Težka in moreča zgodba, a vredna branja.

Ocena: 4,6/5

Narcisa v Tivoliju

Diane Chamberlain

Proti svoji volji

Naslov izvirnika:

Necessary lies

Prevod:

Martina Krkovič

Založba Meander, Izola, 2020

428 strani

"Torej, vem, da govori evgenika o izboljšanju človeške rase. Izkoreninili bi slabe lastnosti in spodbujali dobre. Ampak kaj ima to opraviti s tvojim delom?"

'Njegova definicija se mi ni zdela ustrezna. "Socialni delavci imamo možnost zaprositi komisijo za evgeniko, da dovoli sterilizacijo naših strank," sem pojasnila. "Ampak ni tako, kot je bilo v nacistični Nemčiji," sem brž dodala. "Ne gre za to, da bi poskušali izboljšati človeško raso."'  (Odlomek iz knjige, stran 113)

Pritlična kmečka hiša in kozolec v Jaršah, na obrobju Ljubljane

Diane Chamberlain - Skrivna sestra