Jean-Luc Bannalec - Bretonske noči

 

Strasten gurman, ljubitelj bretonskih lepot in nekdanji Parižan, komisar Dupin že deset let uspešno rešuje kriminalna dejanja v Bretanji, tokrat je, s svojo ekipo, rešil enajstega. 

Med odmorom za kosilo je komisar Dupin užival v odlični hrani, v gostišču Amiral, ki je bil njegov drugi dom. Idilo je prekinila zastrašujoča novica. Njegovega inšpektorja Labata je neznanec tako močno udaril, da je pristal v bolnišnici. Labat se je namreč odpravil na sever Bretanje, kjer je pravkar umrla njegova teta Joelle Contel.

Našli so jo v ležalniku, na terasi njene ljubljene, petsto let stare, frančiškanske opatije, tik ob morju, ki jo je tako skrbno obnovila in skrbela za njeno okolico, kamor je spadal tudi nasad zelo okusnih jabolk.

Komisar Dupin z ekipo takoj odpotuje na sever. Čeprav področje ne spada pod njihovo upravo, gre vendarle za njihovega inšpektorja, zato bodo preiskavo vodili oni in pika.

Ob težkih vprašanjih, ki se porajajo, Dupinu vseeno uspe opaziti čudovito pokrajino z neskončnim morjem v vseh odtenkih modre. Zakaj in kdo je napadel inšpektorja Labata? In kaj je ta počel sredi noči na tetinem vrtu? Nobenih sledi niso našli. Potem pa na enak način napadejo vrtnarja Hilaira. Napada ni preživel. Njegova žena v hudem šoku pristane v bolnišnici. Kljub zdravilom se njeno stanje slabša in zdravnik posumi, da ni samo v šoku, temveč da je bila zastrupljena. 

Izkaže se, da je bila zastrupljena tudi Joelle Contel. Komisar Dupin je skoraj prepričan, da je storilec nekdo iz družinskega kroga. Kdo bi lahko bil. Vsi imajo bolj ali manj ohlapne alibije. Ošabni in vzvišeni brat Victor, ki je prepustil vodenje uspešnega podjetja sinu Maxmu. Kar se je zdelo kot uspešno, se je izkazalo kot podjetje, ki bo vsak čas bankrotiralo. Oba sta nujno potrebovala denar in Joelle je bila zelo bogata.

Joellina sestra in njena hči, obe strastni ornitologinji in opazovalki ptic. Opazili naj bi veliko njorko, ki jo imajo za izumrlo. Kaj bi se zgodilo s krajem, če bi ta res obstajala! Kako je to povezano z zastrupitvami in napadi, če sploh je!

Mešanica naravnih lepot Bretanje, okusne morske kulinarike in zločinov, ki jih zna nemški pisatelj Jorg Bong (1966) s francoskim psevdonimom Jean-Luc Bannalec, odlično zapakirati v berljivo in napeto kriminalko. 😎

Ocena: 5/5

Jean-Luc Bannalec

Bretonske noči

Komisar Dupin razreši enajsti primer

Naslov izvirnika:

Bretonische Nachte

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

288 strani

"Notre-Dame des Anges, kot se je samostan imenoval prej, je star petsto let, komisar. Pol stoletja. Frančiškani so ga med letoma 1507 in 1509 zgradili v rekordnem času, to je bila zlata doba Bretanje. Obdobje mlade Ane Bretonske. Seveda obstajajo starejše opatije in starejše cerkve, vendar je ta ena lepših. In nobena ni bila tako veličastno obnovljena kot ta. Poglejte samo streho. Sto let je ni bilo. Novogradnja je trajala pet let."

(Odlomek iz knjige Bretonske noči, Jean-Luc Bannalec, stran 89)

Jean-Luc Bannalec, Bretonska idila

Jean Luc Bannalec - Bretonska idila

 

Komisar Georges Dupin je dobil novega prijatelja. Kljub temu da komisar trpi za talasofobijo, strahom pred plovili, ki je najslabša fobija, če živiš in delaš v Bretanji, pa obožuje plavanje. Vsako jutro se odpravi na plažo, ki je pod njegovo hišo, srečnež in zaplava v biserno čistem bretonskem morju. Nekega jutra se je iz oči v oči srečal s sivim tjulnjem. Sprva je začutil nelagodje pred to veliko in divjo živaljo, nato pa sta oba sproščeno plavala drug ob drugem. Na koncu ga je tjulenj pospremil do obale in odplaval na odprto morje. Naslednje jutro je Dupina novi prijatelj že čakal. Tudi jaz bi imela takega prijatelja. 😊

Žal se v idilični bretonski pokrajini dogajajo tudi grde stvari, vsaj v kriminalkah je tako. Našli so truplo moškega, ki se je zapletlo med ladijske vrvi in ugotovili, da je umrl nasilne smrti. Žrtev je bil Patric Provost z otoka Belle Ile. Samotar, bogataš in nepriljubljen skopuh. Ukvarjal se je z vzrejo ovac. Na otoku je imel nekaj hiš, ki jih je oddajal. Vsi, ki so ga poznali in so bili tudi najemniki v njegovih hišah, so imeli zelo slabo mnenje o njem. Prav vsak med njimi pa je bil z njim tudi v sporu.

Ni treba posebej omenjati, da je tudi otok Belle Ile sanjsko lep. Spektakularne plaže in barvitost, ki so jo občudovali in to lepoto tudi ovekovečili slavni slikarji, kot so Monet, Rodin in Mattise. 

V tej bretonski idili je moral komisar Dupin s svojo ekipo najti morilca osovraženega človeka. Zelo hitro mora rešiti primer kajti njegova pomočnica in odlična organizatorka Nolwenn pripravlja veliko zabavo za deseto obletnico komisarjevega dela v Bretanji. Pod nobenim pogojem ne misli spreminjati datuma dogodka. 

Stvari se še zapletejo. Zgodi se ugrabitev in najdejo še eno truplo. Tokrat je žrtev Agnes Griffon, Provostova žena, s katero sta že leta živela ločeno, a dokaj blizu. 

Kdo je morilec in kdo ugrabitelj? Komisarju se zdi, da so vsi vpleteni lahko krivci. Eni zaradi dediščine, drugi, ker ne smejo spreminjati in dograjevati njegovih hiš. Sumljiv je tudi Trotter Manuel, raziskovalec menhirjev. To so približno sedemtisoč let stari ogromni, pokončno postavljeni kamni v dolžini približno štirih kilometrov. Največji je visok kar šest metrov. 

Bi lahko bil zaljubljenec v menhirje morilec in zakaj! Edini je, ki za čas umorov in ugrabitve nima alibija. Kaj pa ostali, prav vsak ima motiv, imajo pa vsi tudi prikladen alibi, ki je preiskovalcem zelo sumljiv. Klobčič se začne odmotavati in mogoče bo ekipi uspelo pravočasno priti na zabavo. 😎

Deseti primer, ki ga komisar Georges Dupin razreši v slikoviti in barviti Bretanji. Odličen roman Jeana Luca Bannaleca, kot vedno.

Ocena: 4,5/5

Kalifornijski lev 💜💙

Jean Luc Bannalec

Bretonska idila

Naslov izvirnika:

Bretonische Idylle

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

281 strani

"Bila je preprosta, prijetna kavarna, z nebesno modro fasado, teraso na trgu pred vaško cerkvijo, s pogledom na zaliv in pristanišče. Terasa je bila še zapuščena, le v notranjosti je že sedelo nekaj postav, videti je bilo, da so pristaniški delavci. Celotni kraj se je zdel kot zapuščen, življenje se ni še začelo. Razen zvokov, ki so prihajali iz lokala, in krikov koketnih galebov nad pristaniškim bazenom, je vladal popoln mir. Mir, ki je obstajal le ob morju, ki je velikodušno pogoltnilo ves nebistven hrup. Dupin je imel rad to posebno vzdušje zgodnjega jutra, prebujajočega se sveta."

(Odlomek iz knjige: Jean Luc Bannalec - Bretonska idila, stran 180)

Moja Bretanja, Piran 💙😊

Jean Luc Bannalec - Bretonske specialitete

Stara zgodba

Jean Luc Bannalec - Bretonske specialitete

 

Komisar Dupin razreši deveti primer. Devet let je že minilo odkar so Georgesa Dupina kazensko premestili iz Pariza v Bretanjo, na policijsko postajo v Concarneau. Sprva veliko razočaranje in občutek nazadovanja v karieri, se je izkazalo za nekaj najboljšega kar se mu je v življenju zgodilo. Ko je po nekaj letih dobil odlično ponudbo za delo v Parizu, jo je gladko zavrnil. Kdo bi zamenjal morje, sonce in odlično hrano v čudoviti Bretanji za delo drugje pa čeprav je v igri sama francoska prestolnica. 😊

Tokrat so komisarja Dupina poslali na seminar o sodelovanju bretonskih policijskih postaj, ki se je odvijal v zgradbi policijske šole v letoviškem mestu Saint-Malo. Mestece odlikujejo sami presežniki, kot je to za Bretanjo v Bannalecovih romanih že v navadi. Kulinarika, znamenitosti, narava, morje, stare prestižne vile, vse je naj naj. 

V času za malico se je Dupin sprehodil do bližnje pokrite tržnice. Ustavil se je pri stojnici, z njemu najljubšo hrano, sir na sto in en način. In ja, ta stojnica s siri je bila med najboljšimi, če ne celo najboljša. Odločitev je bila težka, najraje bi kar vsakega malo. Ko se je končno odločil in plačal, se je nedaleč stran zaslišalo vpitje in trušč. Nekdo je skoraj pred komisarjevimi očmi zabodel žensko in zbežal. 

Izkazalo se je, da je morilka Lucille Trouin, umorjena pa njena sestra Blanche. Obe kuharski mojstrici, vsaka s svojo restavracijo, vendar je med njima že od nekdaj vladala zagrizena tekmovalnost. Morilko ujamejo in zaprejo a v času, ko je v priporu umorijo tudi Blanchinega moža in trgovca s starinami. Na idilično obmorsko mesto pade senca strahu in groze. Je na delu serijski morilec? 

Vse to in še več razreši sanjska trojka, dream team komisarjev, ki so bili navzoči na seminarju. Med njimi je tudi komisar Dupin, trojko pa vodi komisarka Huppert iz krajevne policijske postaje. Napeto in kulinarično doživeto. 😎 

Ocena: 5/5

Galebi nad piranskim morjem

Jean Luc Bannalec

Bretonske specialitete

Komisar Dupin razreši deveti primer

Naslov izvirnika:

Bretonische Spezialitaten

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2021

287 strani

'Dupin je nekajkrat globoko vdihnil in izdihnil. Plaža, morje, sipine, nebo, barve - pokrajina je bila veličastna. Poleg tega se je prejšnji dan začelo poletje, tega ni mogel spremeniti niti nočni naliv. Vsako leto je bilo mogoče natanko določiti dneve njegovega prihoda. Poletje ob morju je v Dupinu vzbudilo skoraj evforičen občutek, občutek velike svobode.' (Odlomek iz knjige, stran 64)

Piran, staro mestno jedro 💙

Jean Luc Bannalec:

1. Neznani Gauguin  2. Nemirno morje  3. Belo zlato

4. Na koncu sveta

5. Sedem grobov

6. Življenje v rožnatem

7. Bretonske skrivnosti

8. Stara zgodba

9. Bretonske specialitete

10. Bretonska idila

Jean-Luc Bannalec - Stara zgodba

Policijsko postajo v Concarneau so začeli obnavljati. In kot se to pogosto zgodi, ne rečem, da vedno, ampak pogosto, se je obnova zavlekla. Bilo je tako moteče, da so se vsi Dupinovi sodelavci razbežali, celo vsestranska Nowlen si je vzela dopust in se s svojim možem odpravila na kolesarski potep po čudoviti Bretanji.

Komisar Georges Dupin ni šel prav daleč. Zleknil se je na travo in užival ob opazovanju Atlantika in bližnjih otočkov. Kdaj že je tako brezskrbno poležaval, se niti ne spomni. A tudi tokrat mu ni uspelo prav dolgo. Zazvonil je telefon in klicali so ga na kraj nesreče, ki se je ravno zgodila. In to pri njegovem priljubljenem lokalu Amiral. Nad njim je živel zdravnik dr. Chaboseau in občasno tudi njegova žena. Prav ta ga je našla na dvorišču. Padel je skozi panoramsko okno v nadstropju in obležal mrtev.

Izkaže se, da mu je pri tem nekdo "pomagal". Komisar Dupin začne preiskavo brez svoje ekipe, dobi pa dve novi sodelavki, ki se izkažeta za izredno dojemljivi in učinkoviti.

Skupaj ugotovijo, da zdravnik ni bil samo zdravnik, temveč tudi strasten zbiratelj umetnin, ki jih cenijo na okoli 40 milijonov €, nepremičninar, lastnik zemljišč in vlagatelj v številna mala podjetja. V podjetniških poslih je sodeloval z dvema prijateljema, trgovcem z vinom in lekarnarjem.

Ko najdejo mrtvega tudi trgovca z vinom, se komisar Dupin osredotoči na prijateljsko trojico. Ugotovi, da so člani bogatih družin, ki so do svojega bogastva prišli na bolj ali manj nepošten način. Za pridobivanje svojega bogastva, so uničili življenja kar nekaj mladeničev in posledično tudi njihovih družin.

Dogajanje ekipo čedalje bolj spominja na zgodbo Rumeni pes, ki jo je napisal mojster kriminalk Georges Simenon, ko je tudi sam bival v Concarneau. V njegovi zgodbi nastopajo ljudje z enakimi zanimanji kot tile Dupinovi prijatelji. Ali gre za maščevanje? Se je na trojico spravil kakšen potomec iz uničene družine? Kot pravi komisar Dupin, "Na slab način zaslužen denar prinese samo slabo."

Jean-Luc Bannalec
Stara zgodba

Komisar Dupin razreši osmi primer

Naslov originala:
Bretonisches Vermachtnis

Prevod:
Maruša Mugrli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2019
264 strani

"Razgled od tam zgoraj je bil osupljiv. Dupin je imel pred seboj veličastni Atlantik, bizarne čeri - spominjale so na zmajev rep -, sredi morja dva vratolomna svetilnika na neprijaznih skalah in v daljavi fantastični Ile de Sein. Če si resnično želel doživeti konec sveta, najverjetneje ni bilo primernejšega kraja od Pointe du Raz. Videlo se ga je, čutilo: finis terrae. Zadnji branik, ki je kljuboval divjemu, skoraj neskončnemu morju. 'Kopno' je nenadoma delovalo vrtoglavo krhko."
(Odlomek iz knjige, stran 10)

Jean-Luc Bannalec, Na koncu sveta

Jean-Luc Bannalec in komisar Dupin

353. člen kazenskega zakonika, Tanguy Viel

Moderni roman, 353. člen kazenskega zakonika, ki ga je napisal francoski pisatelj Tanguy Viel, ima zelo moderno, novodobno in tudi aktualno zgodbo. V ospredju je velika gradbena prevara, v kateri so opeharili male ljudi, jim vzeli denar za stanovanja, ki jih niso nikoli zgradili pa tudi denar so veselo zapravili za svoje luksuzne potrebe. In kar je najhujše, tem sleparjem se je zdelo, da ne delajo nič narobe. 😎

Zgodba je napisana večplastno in s časovnimi preskoki. Začne se z najdbo trupla v morju. Gre za Antoina Lazeneca, ki je opetnajstil številne prebivalce Bresta in jih pahnil v revščino. Pripoveduje jo osumljenec umora, ki je z utopljencem skupaj ribaril, Martial Kermeur, sodniku, ki ga zaslišuje. Kermeur je bil oskrbnik starega gradu in parka, s čudovitim pogledom na morje, v francoski Bretanji. Pred vhodom v park je bila manjša hiša v kateri je živel z ženo in sinom. Ko je ta odšla, sta v hiški ostala sama s sinom. 

Na ta čudoviti a zanemarjeni in zapuščeni stari grad, je vrgel oko nepremičninar, gradbenik in bog vedi kaj še vse, Antoin Lazenec. Ljudem je pompozno predstavil veliki projekt s stanovanji in kopališkim centrom, parkom, da o razgledu na morje niti ne govorim. Izkaže se, da je podli slepar. Od obljubljenega je ostal samo pogled na morje. Opeharjeni so bili delavci arzenala, ki so jih odpustili in so dobili kar lepo odpravnino. Nekateri so si kupili čoln in z njim ribarili, precej pa jih je nasedlo Lazenecu. Tudi naš osumljenec Kermeur. Še najslabše pa se je zgodilo županu, ki je mrhovinarja tudi pripeljal do gradu in mu za velikopotezni načrt namenil kar nekaj milijonov frankov. Da je nesreča še večja, denar ni bil njegov, vzel ga je iz mestne blagajne, v upanju, da bo mestu pomagal do blaginje. Nesreče in sramote ni prenesel, storil je samomor.

Kermeur se je pred sodnikom razgovoril kot pri spovedi. Številni so bili prizadeti, tudi njegov sedemnajstletni sin Erwan, ki je hotel maščevati očeta in pristal v zaporu.

Kako se bo odločil sodnik! Bo Kermeurja obtožil umora in ga poslal v zapor ali pa bo uporabil 353. člen kazenskega zakonika, ki mu omogoča, da v zadevi odloči po zdravi kmečki pameti!

Tanguy Viel
353. člen kazenskega zakonika

Naslov originala:
Article 353 du Code penal

Prevod:
Aleš Berger

Cankarjeva založba Ljubljana, 2019
Moderni klasiki
122 strani

'353. člen kazenskega postopka: zakon ne zahteva od sodnikov, da pojasnijo, kaj jih je prepričalo, ne predpisuje pravil, od katerih bi bili odvisni zanesljivost in neizpodbitnost pričevanja, predpisuje pa jim, da se v tihi zbranosti vprašajo in skušajo s čisto vestjo dognati, kakšen vtis so na njih naredili dokazi, predloženi zoper obtoženca, in tisti v njegovo obrambo. Zakon jim nalaga le to vprašanje, ki zaobsega vse njihove dolžnosti; Ste v sebi globoko prepričani?'
(Roman, 353. člen kazenskega zakonika, stran 110)

Francoski pisatelj Tanguy Viel, se je rodil 27. decembra 1973. v mestecu Brest, kamor je tudi umestil dogajanje zgoraj omenjenega romana 353. člen ...

Jean-Luc Bannalec, Bretonske skrivnosti

Jean-Luc Bannalec v svoji sedmi knjigi, Bretonske skrivnosti, pošlje komisarja Dupina in njegovo ekipo v notranjost Bretanje. Ekipa se odloči, da bo prijetno združila s koristnim in si tako ustvarila nekakšen delovni izlet. Komisar bo, na prošnjo bivšega sodelavca iz Pariza, zaslišal znanstvenika Fabiena Cadioua, potem pa bo ekipa, v sproščenem duhu, raziskovala tamkajšnje znamenitosti. A zadeva ne gre ravno po njihovih načrtih. 😎

Nemški pisatelj, ki si je za ustvarjanje kriminalnih zgodb s komisarjem Dupinom v glavni vlogi, nadel francosko ime Jean-Luc Bannalec, nas tudi v sedmem Dupinovem primeru, seznani z znamenitostmi Bretanje. Tokrat je to celinski del, ki je prepreden s številnimi rekami in znamenitim gozdom, Broceliande. Tega znanstveniki povezujejo z Arturjem, vitezom okrogle mize.

Ekipa se ni niti dobro namestila, ko Dupin najde mrtvega znanstvenika, ki ga je prišel zaslišat v njegov dvorec. Ugotovi, da ni umrl naravne smrti. Kmalu za tem, v gozdu. ob znamenitem vodnjaku, kjer potekajo tudi arheološka izkopavanja, najdejo še enega umorjenca. Gre za arheologa, ki v gozdu išče sledi, ki bi potrdile, da je znameniti vitez okrogle mize, hodil tudi po Bretanji.

Kaj se dogaja v tem prelepem gozdu? Skupina znanstvenikov, različnih znanj in usmeritev, članov Arturjevega združenja, se vsako leto udeleži strokovnega posveta in raziskovanja njegovega življenja. Toda, zakaj umori! Kdo in zakaj bi ubijal znanstvenike? Za Dupina so osumljenci vsi člani Arturjevega združenja. Kaj pa, če je morila znanstvenikova žena, ki je podjetnica in želi v gozdu speljati projekt doživljajskega parka. Komisarju Dupinu in ekipi se čedalje bolj dozdeva, da so znanstveniki nečemu na sledi, nekaj iščejo in vsak od njih si želi to nekaj najti prvi. Čeprav se uradno vse vrti okoli raziskovanja pa je za te ljudi zelo pomemben ugled, moč, denar in vodilna delovna mesta, za katera se med seboj borijo.

Ali bo komisarju uspelo najti morilca ali morilko, saj se umori kar množijo. Seveda bo. Vse bo postavil na svoje mesto in se vrnil na obalo, ki jo je vzljubil in k svoji Clare, s katero si bosta privoščila okusno morsko pojedino, ki jo ljubi še bolj 😎

Jean-Luc Bannalec
Bretonske skrivnosti

Umori v slikoviti Bretanji
Komisar Dupin razreši sedmi primer

Naslov izvirnika:
Bretonische Geheimnisse

Prevedla:
Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila
Tržič, 2018
362 strani



'"Ne obstaja ena Bretanja, obstaja veliko Bretanij." In Dupin je vedel, da je to res. Stal je na vrhu mitičnih Monts d'Arree - enem najstarejših gorovij na svetu -, hodil po bizarnih resavah in močvirnatih pokrajinah, stal na najbolj neprijaznih, najbolj divjih plažah, na katerih so se lomili valovi Atlantika, potem ko so prepotovali na tisoče kilometrov, videl mogočne, ostre čeri, milo sredozemsko vzdušje v idiličnih zalivih, karibske sanjske plaže v živih barvah - koralni pesek iz časa, ko je bila Bretanja na ekvatorju -, fantastične rožnate skalne formacije kot na Marsu, začarane doline, prazna polja in travnike, kjer sta si lisica in zajec zaželela lahko noč. Celinsko Bretanjo, Argoat. In zdaj še globoki, temni čarobni gozd Broceliande. Nobena pokrajina pa ni bila takšna kot ta: popolna podeželska obrečna pokrajina. Neskončno očarljiva. Nekateri prizori so bili tako popolni, da si pomislil, da si jih je izmislil slikar. V tem primeru eden največjih impresionistov s konca devetnajstega stoletja.'  
(Odlomek iz knjige, stran 128. Hvalnica pisatelja Bretanji, deželi na severu Francije.)

Jean-Luc Bannalec, s pravim imenom Jorg Bong, se je rodil leta 1966. v Nemčiji, v okrožju Bad Godesberg, Bonn. Večino leta preživlja v Nemčiji, tri mesece pa preživi v svoji vili v Bretanji, v obmorskem mestu Nevez, kjer nastajajo krimi zgodbe s komisarjem Dupinom v glavni vlogi. Knjige so v obeh državah doživele velik uspeh in turistične agencije pridno organizirajo izlete v kraje, kjer je hodil in reševal različne primere komisar Dupin. V zgodbah spoznavamo tudi znamenitosti in odlično kulinariko Bretanje. (Vir: concarneau.fr)


Jean-Luc Bannalec:

Neznani Gauguin, Nemirno morje in Belo zlato

Na koncu sveta

Jean-Luc Bannalec, Neznani Gauguin in Nemirno morje in Belo zlato

Tri kriminalke, francoskega pisatelja Jean-Luc Bannaleca, Neznani Gauguin in Nemirno morje pa še Belo zlato, so ravno pravšnji za počitniško branje. Dogajanje je umeščeno na slikoviti polotok Bretanja, na severozahodu Francije, ob Atlantskem oceanu. Sledimo komisarju Dupinu, ki je bil "izgnan" iz Pariza, v to oddaljeno provinco, bogu za hrbtom. Tako vsaj mislijo Parižani, Dupin pa vse bolj spoznava to čudovito pokrajino ob morju in vse bolj uživa v njenih naravnih lepotah in v vseh morsko, kulinaričnih dobrotah, ki jih nudi.

Jean-Luc Bannalec
Neznani Gauguin

Založba Učila, 2015
272 strani

Prvi primer komisarja Dupina.

V idiličnem, slikarskem mestecu Pont Aven, v Bretanji, najdejo umorjenega lastnika butičnega hotela. Hotel in mesto sta znana meka slikarskih navdušencev. Še posebej pa slikovita pokrajina, s svojimi griči, polji, travniki in gozdovi. Prednica starega hotelirja, je gostila številne slavne slikarje, med njimi tudi Paula Gauguina.

Kdo bi lahko umoril 91-letnega hotelirja? Komisar Dupin izloči štiri možne storilce. Pokojnikov sin, neuspešen podjetnik, ki trguje z medom pa upokojeni učitelj in predsednik turističnega društva, kateremu je umorjeni kar precej doniral. Tu je še prijatelj in prijateljica, že dolga leta zaposlena v hotelu, s katero je imel tajno razmerje. Vsi so omenjeni v oporoki in prav vsak od njih bi lahko bil morilec.

Ob opisih idilične pokrajine in slastne kulinarike, bi se človek z največjim veseljem takoj odpravil v Bretanjo. Toda še prej moramo najti morilca. Je eden izmed štirih naštetih ali je kdo povsem drugi? In kaj ima pri vsem tem znameniti francoski slikar, Paul Gauguin, ki je v tem mestecu, konec 19. stoletja ustanovil tudi slikarsko šolo, Ecole de Pont-Aven?

Jean-Luc Bannalec
Nemirno morje

Naslov izvirnika: 

Bretonische Brandung
Založba Učila, 2015
316 strani

Drugi primer komisarja Dupina

Na otočju Glenan, natančneje, na največjem otoku arhipelaga, z imenom Le Loc'h, najdejo tri trupla. Na nenaseljenem otoku je samo staro pokopališče, razvaline nekdanjega samostana in ostanki tovarne. Kako so se trupla znašla tu, saj ni nobenih ostankov barke ali jadralnih desk?

Komisar Dupin, ne more prav dolgo uživati v tem morskem raju, s kristalno čistim morjem in plažami, obloženimi s koralnim peskom pa ob slastnem jastogu, da o okusnih škampih, niti ne govorimo. Čaka ga težko delo, ki ga je potrebno opraviti, v morskih sladkostih bo užival pozneje.

Komisar Dupin izve za velika trenja, ki so se dogajala na otokih, med tistimi, ki so hoteli otoke spremeniti v množičen turizem in tistimi, ki so hoteli ta morski raj ohraniti neokrnjenega tudi za naslednje rodove. Med akterji drastičnih sprememb je bila tudi trojica umorjenih. Jih je hotel kdo na tak način ustaviti in kdo?

Na otočju, se je zaradi neugodnih vetrov in vremenskih razmer, že od nekdaj zgodilo kar nekaj brodolomov in na dnu morja so se skrivali številni zakladi, ki so jih iskali potapljači. Je bil to razlog umorov? Je trojica našla zaklad, ki ga je hotel še nekdo drug? Kaj pa Pomorski inštitut in raziskovalci, ki so svoje izsledke prodajali? Pa korupcija, napihnjeni turistični načrti, pogoltnih posameznikov! Vprašanj več kot dovolj. Komisar Dupin še nekaj časa ne bo užival ob jastogu in drugih morskih sadežih, toda na koncu bo tudi to prišlo in užitek bo še večji.

Jean-Luc Bannalec
Belo zlato

Naslov izvirnika: Bretonisches Gold
Založba Učila, 2015
304 strani

Komisar Georges Dupin, se na prošnjo prijateljice in novinarke Lilou Breval, odpravi v soline, kjer naj bi si ogledal sumljive modre sode. Soline sicer niso v njegovem delovnem območju, toda za prijatelje se je treba potruditi. Med vožnjo je razmišljal o bretonskem morskem listu, zlato zapečenem na soljenem maslu in kozarcu hladnega belega vina. Na hitro si bo ogledal sode, potem pa se bo odpravil na morsko pojedino, ki si jo je zamislil.


Načrt je dober, toda do uresničitve bo preteklo kar nekaj časa. V solinah je nekdo streljal na komisarja, ga ranil v ramo in ušel. Čez nekaj časa najdejo truplo novinarke, ki je očitno pri svojem raziskovanju modrih sodov, naletela na nekaj, kar jo je stalo življenja.

Sol ali belo zlato je od nekdaj strateškega pomena. Tudi tu se bijejo bitke med solinarji, kooperanti in upravljavci solin. Po vseh dogodkih, za komisarja Dupina, postane preiskava osebna. Ker ni na svojem območju, preiskujeta skupaj s komisarko Rose. Morata odkriti kje so ti modri sodi in kaj je v njih. Morata najti tudi morilca, saj novinarka ni edina žrtev.

Kaj pa če sodi in umori niso povezani s soljo, s čim pa so!