Prikaz objav z oznako marinci. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako marinci. Pokaži vse objave

nedelja, 31. oktober 2021

Lee Child - Pretekli čas

 

Založba Meander, Izola, Slovenija
Jack Reacher, nekdanji ameriški vojaški policist, sedaj pa borec za pravice in zaščito napadenih ljudi. Človek, velik in širok kot dvodelna omara (ni mi povsem jasno kako ga lahko v filmih igra Tom Cruise, ampak pustimo odločitve filmskim delavcem), skratka, ta človek se vedno znajde tam kjer ga potrebuje človek v stiski.

Zgodba romana Pretekli čas, ki jo je napisal angleški pisatelj Lee Child (s pravim imenom James Dover Grant, po izobrazbi pravnik, rojen 29. oktobra 1954. v mestu Coventry v Angliji), je dvoplastna. 

Spremljamo Reacherja, ki se odloči raziskati svoje družinsko drevo. Znajde se v bližini mesta kjer naj bi se rodil njegov oče. Bil je ameriški marinec in zelo malo časa je preživel s svojo družino. Od njegove smrti je minilo že trideset let. 

Nedaleč stran se odvija druga zgodba. Na videz nič posebnega, v resnici pa temačno in grozljivo. 

Dva mlada Kanadčana, Patty in Shorty, se s staro kripo optimistično odpravita na pot v Ameriko, v boljše življenje. Na njuno nesrečo avto omaga v bližini na novo odprtega Motela. Čeprav sta na tesnem z denarjem, jima ne preostane drugega kot, da prenočita v Motelu in pokličeta mehanika. Čudno se jima zdi, da v Motelu ni nobenih drugih gostov. A zaposleni so prijazni in ustrežljivi, zato se odločita ostati. 

Po nekaj dneh se zavesta, da ju ti "prijazneži" zadržujejo proti njuni volji. Zdaj sta le del njihove zblojene igre, ki prinaša velik zaslužek. Šest lovcev ju bo, z lokom in puščicami, opremljeni z očali za nočno sledenje, lovilo v temi, po bližnjem gozdu. 

Sreča v nesreči, za mladi par, je da se v tem času pred Motelom nehote znajde tudi veliki Jack Reacher. "Prijazneži" so zelo žalostni, da Motel ne obratuje in mu ne morejo zagotoviti prenočišča. A Reacherjevi mali in veliki možgani ugotovijo, da je tu nekaj hudo narobe. Poslovi se, a se na skrivaj vrne. Mu bo uspelo rešiti mladi par? Ali mu kdaj ni 😊

Ocena: 4/5


Lee Child
Pretekli čas

Naslov izvirnika:
Past Tense

Prevod:
Sonja Uran Šinigoj

Založba Meander, Izola, 2021
380 strani

"Ljudje so se v množicah premikali naokoli kot olje v vodi. Z drugačnimi prvinskimi občutki. Reacher jih je opazil že neštetokrat. Na pločnikih pred lokali. Na plesiščih. Povsod, kjer je zašuštelo po agresiji, se je v hipu pojavila vrzel. V širokem obsegu. Kar se je zgodilo tudi tokrat. Knjižnična veža se je nenadoma izpraznila. Nikogar ni bilo več. Ostali so le štirje udeleženci. Trije v pritličju in eden na stopnišču." (Odlomek iz knjige, stran 225)


Lee Child - Rdeča hiša


sobota, 3. julij 2021

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

 

Založba Meander, Izola
Ameriška avtorica Ana Johns se je v svojem ljubezensko zgodovinskem romanu Ženska v belem kimonu, lotila zelo težke teme. Govori o otrocih, ki so se rodili ameriško japonskim parom, na Japonskem, malo po drugi svetovni vojni. Več kot deset tisoč takih otrok je bilo in japonska družba jih nikakor ni sprejela.

Knjiga je nastala po resničnih dogodkih, ki jih je Ana Johns uspešno spletla s fikcijo in ustvarila pretresljivo a berljivo zgodbo. 

Američan s slovaškimi koreninami, Jimmy Kovač, se je s sedemnajstimi leti prijavil v mornarico. Pisalo se je leto 1957. in Jimmy se je z vojaško ladjo znašel na Japonskem. Poleg vojaškega dela so imeli mladi marinci kar nekaj prostega časa, ki so ga radi preživljali v družbi lepih Japonk.

Nekega dne je Jimmy v mestu srečal mlado, nasmejano Japonko Naoko. Bila je ljubezen na prvi pogled. Obojestranska. Naoko je bila šolarka in članica tradicionalne družine v kateri je oče glavni, nato sinovi, žena in hčere pa skrbijo za gospodinjstvo in vse strogo začrtane rituale, ki jih japonska družba pozna in izvaja. In ni jih malo.

Taka družina težko sprejme ameriškega marinca za svojega zeta in to samo nekaj let po morilski vojni. Naoko je bila pridna in ubogljiva hči in sestra a, ko se je za nekaj odločila, je znala biti tudi trmasta in odločna. Družino je prepričala, da Jimmija povabijo na čaj. Z njim je vadila tradicionalno pitje čaja, kajti vsaka kretnja je življenjskega pomena za njuno srečo. Prišel je težko pričakovani dan, ko je Jimmy prišel na obisk v tradicionalno hišo s čudovitim vrtom. Pogled nanj je šokiral družino. Prišel je namreč v uniformi ameriškega marinca. Oče ga je zgrožen takoj napodil in zanj je bila ta zgodba končana.

Do tu je resnična zgodba avtoričinega očeta. Z Naoko pa je ustvarila lik neštetih japonskih deklet, ki so zanosila z ameriškimi vojaki. Naoko se je odločila za Jimmija, ki ga je imenovala Hajime. Družino je morala zapustiti. Z njo in njenim dojenčkom niso hoteli imeti nič, z Američanom še manj. Iz razkošja dobro stoječe trgovske hiše, se Naoko preseli v revno hiško, ki jo je zanju najel Hajime. Zaljubljenca se poročita. Nevesta je v čudovitem, poročnem belem kimonu, ki ji ga na skrivaj prinese njena mama. Sreča je popolna a ne za dolgo.

Hajime mora z ladjo na nekaj tedensko patruljo, nepričakovano ji umre mama, za kar družina krivi Naoko, njo pa s pretvezo, da gre na pregled, pošljejo v zloglasno hišo za noseče matere. Tam je več mesecev zaprta, med dekleti z enako usodo. Kaj naredijo, ko se dojenček rodi ne morem niti napisati. Z eno besedo, grozodejstvo. Po več poskusih bega, Naoko končno uspe rešiti sebe in otročka. A njena kalvarija se nadaljuje.

Pretresljiv roman v katerem multikultura ni dobrodošla. Dogajalo se je sredi 20. stoletja. Je na začetku 21. stoletja kaj drugače!

Ocena: 4,5/5


Japonka v Piranu



Ana Johns
Ženska v belem kimonu

Naslov izvirnika:
The Woman in the White Kimono

Prevod:
Karmen Filipič

Založba Meander, Izola, 2021
351 strani





'Ko je ženska tik pred porodom, običajno odide iz moževe hiše in se vrne k domačim. Družina me je poslala sem. Mislim, da je babica rekla očetu, da mi bo bolje v domu za noseče ženske. Sklepam, da mu je zamolčala, za kakšen dom gre. Gotovo ji zaupa, ker kot ženska ve, kaj je najbolje. Ustvarila je laž, ki nima kratkih nog. Zrasla so ji ostudna krila in jo ponesla onkraj mojega odpuščanja. Misel, da oče pozna resnico, je temelj svetilnika. Brez luči.' (Odlomek iz knjige, stran 243)

Slovenska ladja Triglav