Glavni junak romana Kapucinska grobnica je Franc Ferdinand Trotta, vnuk brata junaka Solferina, ki smo ga spoznali v prvi knjigi. Ta veja družine Trotta ni imela plemiškega naslova, bila pa je precej premožna. Oče je imel zelo radikalne nazore, ki jih je javno razglašal, zato je moral zapustiti monarhijo. Odpravi se v Ameriko. Tam dela kot kemik in obogati. Vrne se na Dunaj kjer pa po dveh letih umre.
Mladi Franc Trotta postane premožen ne da bi mignil s prstom. V tem slogu nadaljuje svoje življenje. Nič ne dela, ponoči s prijatelji popiva, čez dan spi, vse dokler začetek prve svetovne vojne in mobilizacija korenito ne spremenita življenja v monarhiji.
Po vojni se Franc Trotta vrne iz ruskega ujetništva. Globoko v mrzli Sibiriji, ob reki Leni je preživel skoraj vsa leta vojne. Njegov ljubljeni Dunaj je popolnoma spremenjen. Cesarsko kraljeve monarhije ni več. Ljudje, ki so preživeli kruto vojno, žalujejo za širno domovino, ki se je zdaj precej zmanjšala. Pogrešajo red in točnost, toda živeti morajo naprej. Tudi mladi in nekoč razvajeni Trotta, mora zavihati rokave in začeti novo, drugačno življenje.
Ocena: 4/5
Joseph Roth
Kapucinska grobnica
Naslov izvirnika:
Die Kapuzinergruft
Prevod:
Mira Miladinovič
Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984
159 strani
"Veliko preveč razvajeno so bili odraščali na Dunaju, ki so ga neprenehno napajale kronske dežele, neškodljivi, skoraj smešno neškodljivi otroci razvajenega, veliko prevečkrat opevanega glavnega in rezidenčnega mesta, ki je, podobno svetlečemu se, zapeljivemu pajku, sedelo v sredini mogočne, črno rumene mreže in neprenehno dobivalo moč in sok in sij od obdajajočih ga kronskih dežel. Od davkov, ki jih je plačeval moj ubogi bratranec, maronar Joseph Branco Trotta iz Sipolja, od davkov, ki jih je plačeval moj bedno živeči židovski fijakar Manes Reisiger iz Zlotogroda, so živele ponosne hiše ob Ringu, ki so bile last zbaronizirane židovske družine Todesco, in javne zgradbe, parlament, pravosodna palača, univerza, zemljiški kreditni zavod, burgteater, dvorna opera, in celo policijska direkcija. Pisana vedrina cesarskega, glavnega in rezidenčnega mesta se je čisto razločno hranila - moj oče je to tolikokrat rekel - s tragično ljubeznijo kronskih dežel do Avstrije: tragično, ker ni bila nikoli vračana." (Odlomek iz knjige, stran 62)
 |
| Trdnjava Kluže v Posočju |
