Paolo Cognetti - Osem gorá

Pietro je s starši živel v Milanu. Oba sta oboževala gore. Ko je bil Pietro star enajst let, sta najela hiško v manjši vasi, ob vznožju gora. V vasi je bilo malo prebivalcev, med njimi pa je bil pastirček Bruno, ki je bil Pietrovih let.

Sprva bolj plaho in previdno spoznavanje dveh fantičev iz popolnoma različnih okoljih, se je razvilo v prijateljstvo, ki je trajalo več desetletij. 

Roman Osem gorá, italijanskega pisatelja in scenarista Paola Cognettija, ima tri dele. V prvem delu sta Pietro in Bruno mlada najstniška fanta, ki rada raziskujeta bližnji gozd, struge hudournikov in zapuščene in razpadajoče kamnite hiše. Pietro se s svojim očetom udeležuje pohodniških tur v čudoviti alpski svet. Čeprav so poti naporne, je tudi Pietro navdušen nad lepoto gor. Včasih se jima je pridružil tudi Bruno. A počitnic je prehitro konec. Pietro odide s starši v Milano, Bruno pa ostane v zavetju gora. 

Po nekaj letih se prijatelja znova srečata. Zdaj odrasla, tridesetletnika, sta ves čas vedela, kaj se dogaja z drugim. Vezni člen je bila Pietrova mama, ki je kljub zgodnji moževi smrti, še vedno prihajala v svoj drugi dom. Bruno je zidar, Pietro pa ne ve, kaj bi počel. Študij je opustil, mogoče bi pa rad snemal dokumentarce. 

V tretjem delu se Pietro odpravi v Himalajo. Tudi tam ga zasvojijo gore in življenje preprostih ljudi. Mogoče mu bo pa le uspelo posneti kakšen dober dokumentarec. A v Italiji ga potrebuje Bruno. Prijatelj, ki že vse življenje živi v naročju Dolomitov in se je tam vedno odlično počutil, se je znašel v težavah in Pietro se vkrca na prvo letalo proti Italiji.

Zanimiva zgodba o dveh fantih, ki odraščata v različnih okoljih. Kljub temu se spoprijateljita, saj ju druži ljubezen do gora in samotnih poti.

Ocena: 4,5/5

Mangart

Paolo Cognetti

Osem gora

Naslov izvirnika:

Le otto montagne

Prevod:

Luka Novak

Založba Totaliteta, Ljubljana, 2020

235 strani

'Če je bil tam gori tak raj, zakaj potem nismo ostali v gorah in v njih bivali? Zakaj smo hoteli odvleči prijatelja, ki se je tam rodil in odraščal? In če je bilo mesto ogabno, zakaj smo ga silili, naj biva v njem z nami? To je bilo tisto, kar sem hotel vprašati očeta. In mamo, če smo že pri tem. Kako sta lahko tako prepričana, da vesta, kaj je dobro za nekoga drugega? Kako ne pomislita, da morda sam najbolje ve?'  (Odlomek iz knjige, Paolo Cognetti - Osem gora, stran 74)

Kravice na paši