Lucinda Riley - Sedem sester (Majina zgodba)

Ob Ženevskem jezeru stoji pravljično lep dvorec, zgrajen konec 18. stoletja. V njem živi oče s šestimi hčerami in varuško. Vsaka od hčera je poimenovana po zvezdi iz ozvezdja Sedem sester in vsaka od njih je posvojena. 

Zdaj so odrasle, imajo svoje poklice in odletele so iz varnega gnezda. Le Maja najstarejša med njimi, prevajalka in samotarska lepotica, je ostala na posestvu s pretvezo, da bo skrbela za očeta. 

Družinska harmonija, v kateri so lepo živeli, se zruši, ko oče nenadoma umre. V tem času je bila odsotna tudi Maja. Ko se sestre pretresene zberejo v domači hiši, izvejo, da so očeta že pokopali. V jekleni krsti leži na dnu morja. Tako kot je naročil in zapisal v svojih navodilih. Za vsako je zapisal koordinate mesta, kjer so se rodile. Če želijo, ga lahko obiščejo in najdejo svoje korenine.

Maja se na hitro odloči, da bo obiskala rojstno mesto. Pot jo vodi v Brazilijo, v Rio de Janeiro. Tam živi tudi pisatelj, čigar knjigo je prevedla v francoski jezik. Kot nalašč je pisatelj tudi zgodovinar in z veseljem ji pomaga pri odkrivanju korenin.

Marsikaj odkrijeta. Maja je potomka italijanskih priseljencev, ki so v Braziliji obogateli s kavo, in obubožane aristokratske družine. Odkrijeta srce parajočo ljubezensko zgodbo med njeno prababico Izabelo in mladim francoskim kiparjem Laurentom, ki ga je spoznala med nekajmesečnim bivanjem v Parizu. 

V tem času je v ateljeju kiparja Landowskega nastajal megalomanski kip Kristusa, ki še danes stoji na gori Corcovado in bdi nad prebivalci in obiskovalci Ria. Landowskega je k delu pritegnil brazilski arhitekt, gradbenik in načrtovalec velikega kipa, Heitor. V tem ateljeju sta se Izabel in Laurent spoznala in zaljubila.

Izabel se mora vrniti domov, saj je zaročena z Gustavom. Vest ji ne pusti razočarati očeta, ki si je zelo prizadeval, da bi se njegova družina združila z aristokrati. Mora pozabiti na Laurenta. A ta se nepričakovano prikaže v Riu. Kaj bo prevagalo? Vest ali ljubezen. 💜

Dinamičen in berljiv zgodovinsko - ljubezenski roman Sedem sester (Majina zgodba), žal prezgodaj umrle severnoirske pisateljice Lucinde Riley.

Ocena: 4,5/5

Lucinda Riley

Sedem sester

Majina zgodba

Naslov izvirnika:

The Seven Sisters

Prevod:

Bernarda Plavec

Založba Vida, Ljubljana, 2023

661 strani

'Želel si je raziskati Rio, a preden bi se tega lahko lotil, se je moral sestati z vodjo gradnje monsieurja da Silve Coste, Heitorjem Levyjem, ki mu je pustil sporočilo pri osebju hotela, da danes ob enajstih dopoldne pride ponj. Glavo in roke Kristusa so razložili z ladje, preden se je zasidrala v glavnem pristanišču, in jih razstavili nekje na prostem, saj je imel monsieur Levy v bližini luke v lasti manjšo kmetijo. Laurent je lahko le upal, da so jo krhki deli kipa odnesli brez poškodb. Štirikrat dnevno jih je hodil pregledovat v skladišče, zdaj pa je molil, da so preživeli tudi raztovarjanje.'

(Odlomek iz knjige Sedem sester, stran 422)

Palace hotel v Portorožu 

Deepa Anappara - Patrulja z bazarja Bhut

 

Roman Patrulja z bazarja Bhut, je še ena v vrsti pretresljivih indijskih zgodb o ljudeh, ki so na dnu kastnega sistema. O revežih in revnih, brez pravic in pravega doma. Živijo v revnih naseljih, ki so jih zgradili nelegalno. Ves čas živijo v strahu, da bodo prišli z buldožerji in jim podrli skromne hiške. Vse to še podpihujejo varuhi reda, kljub temu, da jim reveži mesečno plačujejo za varstvo, ki ga niso deležni.

Novinarka in avtorica romana, Deepa Anappara, nam pripoveduje zgodbo skozi oči desetletnega Džaja. Radoveden in živahen fantič živi s starejšo sestro in starši. Šola mu ne diši preveč. Rad se druži z deklico Pari in podjetnim Fajzom. Še najraje pa gleda kriminalke in detektivke na televiziji. 

Ko iz naselja izgine njegov vrstnik Bahadur, da ga ni, so opazili šele po petih dneh, se Džaj odloči, da bo postal detektiv in uporabil vse znanje, ki ga je pridobil v tv nadaljevankah. Varuhi reda Bahadurja ne iščejo, saj po njihovo, otroci zelo radi zbežijo od doma, a se vedno vrnejo nazaj.

A ni bilo čisto tako. V naslednjih dneh in tednih je izginilo še nekaj otrok. Med njimi tudi petletna deklica in šestnajstletna lepotica Ančal, ki je morala vsak dan prenašati nadlegovanje nasprotnega spola. Bila je samozavestno dekle. Hodila je na tečaj angleškega jezika in delala v lepotnem salonu. Toda obrekljivi jeziki so opravili svoje. 'Samozavest je za fante povsem samoumevna pravica, za dekleta pa je to značajska slabost ali pomanjkljiva vzgoja.' 😕

Otroci izginjajo, na televiziji pa je novica dneva, 'Mačka direktorja policije znova doma.' Ko izgine še Runu, Džajeva starejša sestra, ki si je želela postati tekačica, ne pa skrbeti za brata in gospodinjstvo ter kasneje za moža. A to se za dekle ne spodobi. Starši ji prepovejo trenirati tek. Runu je žalostna in nesrečna. Ne želi se vrniti domov, a na žalost se je proti večeru znašla na napačnem kraju in nikoli več je niso videli.

Ljudem je prekipelo in stvari so vzeli v svoje roke. Kar so odkrili je bilo pošastno. Živa groza na kakšen način eni bogatijo. Je šlo za trgovino z ljudmi, za trgovanje z človeškimi organi ali kaj tretjega? 

Pretresljivo, žalostno 😢

Ocena: 4,5/5

Deppa Anappara

Patrulja z bazarja Bhut

Naslov izvirnika:

Djinn patrol on the purple line

Prevod:

Neža Božič

Založba Vida, Ljubljana, 2021

391 strani

'Če bi me zdaj videla Pari, bi rekla, da Indija ravno zato ne bo nikoli najboljša na svetu, tako kot sta Amerika ali Anglija. Tam je otroško delo prepovedano. Tukaj pravzaprav tudi, ampak vsi kršijo zakone. Včasih Pari zagrozi, da bo moške, ki Fajza vzamejo v službo, prijavila policiji, vendar tega ne bo zares storila, ker bi bil Fajz mega besen.' (Odlomek iz knjige, stran 144)

Indijske zgodbe:

Thrity Umrigar - Skrivnosti med nama

O Indijcu, ki se je s kolesom peljal vse do Švedske, da bi tam znova našel svojo veliko ljubezen