Prikaz objav z oznako kriminalka. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kriminalka. Pokaži vse objave

ponedeljek, 8. april 2019

Sodni dnevi, Peter Čeferin in Vasja Jager

Pozabite na Grishama, prihaja Čeferin. 😎 Slovenski odvetnik Peter Čeferin je v preteklosti napisal in izdal odlične anekdote iz svoje odvetniške prakse. Tokrat pa se je lotil kriminalke, ki je prav tako odlična in napeta do zadnje strani. Pri nastajanju romana je sodeloval tudi novinar Vasja Jager. Dogaja se v Ljubljani, na sodišču, v Budvi in v Beogradu. Nekakšna "balkanska posla" bi lahko rekli. Ampak, kaj pa če je vse res!


Edvard Melik je odličen in uspešen odvetnik. Ima odraslega sina in pravkar mu je umrla žena. Čeprav je bilo njegovo odvetniško delo vedno na prvem mestu pa ga je ženina smrt zelo pretresla. Zapre se v svojo razkošno vilo in se utaplja v svoji žalosti in viskiju. Da bi se zaprl v hišo skupaj z ženo, ko je bila ta še živa in zdrava, mu ni nikoli prišlo na misel. Vse je bilo podrejeno reševanju obtoženih za različna kriminalna dejanja pri čemur so mu pomagala tudi ženska bitja in s kakšno se je zbližal tudi drugače.

Kakor koli že, Edvard Melik se le odloči zapustiti svoje žalostno domovanje in se odpravi v pisarno kjer ga že nestrpno pričakujejo. Za pomoč ga zaprosi zaskrbljena mama čigar sina so obtožili umora. Melik se odloči, da bo primer sprejel in vsaj malo preusmeril svoje misli drugam.

Tomi Klajn je tridesetletni mladenič s paleto težav. Največja je obtožba, da je v Budvi umoril svojega partnerja Karla Marona, ko je ta bival v svoji obmorski vili. Maron je bil novopečeni bogataš. Kako je obogatel ne ve niti sam bog. Preprodaja orožja, mamil, poceni odkupljeni certifikati ...? Zdaj mu vse to nagrabljeno bogastvo ne pomaga prav nič pa tudi Klajnu ne. Država, sodišče, tožilstvo, skorumpirani politiki, stric iz ozadja, ki vpletene drži v šahu in zahteva obsodbo. Odvetnik Melik je prepričan v nedolžnost svojega klienta in zanj se bori kot lev. Postopoma mu je postajalo vse bolj jasno, da tu ne more zmagati. Potrditev je dobil, ko so ga zvabili v Beograd in ga tam skoraj ubili. Obsodili bojo nedolžnega.

Po končanem sojenju, po čistem naključju ali pa niti ne, Melik sreča na pokopališču strica iz ozadja. Ta mu mirno razkrije vso resnico o primeru Maron in nato mirno odide. Njegovi resnici je bilo zadoščeno. Ni važno kako in na kakšen način 😎



Peter Čeferin
Vasja Jager

Sodni dnevi


Cankarjeva založba, Ljubljana, 2019
231 strani



"Melik je gledal skozi okno v gostilni As. Videl je obrise nogometnih kibicev, ki so na drugi strani pri Cutty Sarku pred zasloni spremljali neko tekmo in mahali natakarici za novo rundo. Slišal je smeh in radostne klice. Kozarci so žvenketali, ko so trkali skupaj. Najpomembnejša tekma v življenju. Vsak teden znova.
Razredni prepad je pot, ki teče med dvorišči skozi Knafljev prehod. Nič posebnega, siva in prašna, golobji iztrebki in pozabljen kovanec na tlaku. Dobra dva metra širine. Pa vendar ločuje svetove."
(Odlomek, stran 118/119)

Če še niste vedeli, zdaj veste, ko boste šli skozi Knafljev prehod, da se boste lahko pravilno odločili 😎


petek, 15. februar 2019

Ruth Ware, Smrt gospe Westaway

V stilu velike Agathe Christie, je britanska pisateljica Ruth Ware, spisala kriminalko Smrt gospe Westway. Napet in berljiv roman o družinskih odnosih in oblastni materi, ki tudi po svoji smrti ne da miru svojim potomcem.


Hal oziroma Harriet je mlado dekle, ki je v nenavadni prometni nesreči izgubilo mamo. Pred vrati njunega domovanja, jo je do smrti povozil avto in izginil. Hal poslej živi sama v najemniškem stanovanju v Brightonu. Preživlja se z vedeževanjem. Njeno glavno orodje so tarot karte. Njeno življenje bi bilo še kar znosno, če ne bi padla v kremplje izterjevalcev. Pred časom si je izposodila manjši znesek denarja in njen dolg, kljub temu da ga skuša zmanjšati, vztrajno narašča, saj so obresti oderuške. Izterjevalec ji grozi in Hal se vse bolj boji za svoje življenje.

Nekega dne pa Hal prejme pismo odvetniške pisarne. Sporočajo ji, da je dedinja, po pravkar umrli gospe Westway. Prosijo jo naj jim pošlje dokumente, da preverijo ali je prava oseba. V prvem trenutku se razveseli dediščine, ker bo lahko vrnila dolg. Po treznem razmisleku pa spozna, da je bore malo možnosti, da je prav ona oseba, ki jo odvetniška pisarna išče.

Da bi se izognila izterjevalcu in si pridobi še nekaj časa, se Hal z vlakom odpelje v St. Piran (mislila sem, da imamo samo v Sloveniji Piran, na katerega smo tako ponosni, a očitno ga imajo tudi v Veliki Britaniji 😎) in naprej na čudovito posestvo s pravim malim dvorcem, imenovanim Trepassen House.

Gospa Westway je imela tri sinove in eno hčer, ki je že davno izginila s posestva in nihče ne ve kje se nahaja. Hal je priča zapletenim odnosom med brati, ki jo po koščkih seznanjajo z življenjem na posestvu kjer ima glavno besedo oblastna, neznosna in z ničemer zadovoljna mati. Hkrati pa se sprašujejo kdo je Hal in zakaj je mati prav njo izbrala za dedinjo posestva.

Ob napetih zapletih se lepo počasi in postopoma vse tudi razplete. In vsi, skoraj vsi, so srečno živeli do konca svojih dni 😊


Ruth Ware
Smrt gospe Westaway

Naslov originala:
The death of Mrs. Westaway

Prevod:
Miro Mrak

Založba Učila, Tržič, 2018
377 strani


'Kaj se je zgodilo s to hišo in to družino? Čarobna spokojnost z razglednice, čaj na trati, nekaj, kar je bilo podobno prizoru iz romanov Agate Christie, vse to je izginilo - vse je pogoltnil razkroj in nekaj bolj tujega in zaskrbljujočega. Ni šlo le za občutek, da je hiša že dolgo zanemarjena. Šlo je za nekaj mračnejšega, zdelo se je, da tu bivajo skrivnosti, da so bili tu ljudje zelo nesrečni, a ni bilo nikogar, ki bi jih potolažil.' 
(Odlomek iz knjige, Smrt Gospe Westaway, stran 155)


ponedeljek, 4. februar 2019

Jean-Luc Bannalec, Bretonske skrivnosti

Jean-Luc Bannalec v svoji sedmi knjigi, Bretonske skrivnosti, pošlje komisarja Dupina in njegovo ekipo v notranjost Bretanje. Ekipa se odloči, da bo prijetno združila s koristnim in si tako ustvarila nekakšen delovni izlet. Komisar bo, na prošnjo bivšega sodelavca iz Pariza, zaslišal znanstvenika Fabiena Cadioua, potem pa bo ekipa, v sproščenem duhu, raziskovala tamkajšnje znamenitosti. A zadeva ne gre ravno po njihovih načrtih. 😎

Nemški pisatelj, ki si je za ustvarjanje kriminalnih zgodb s komisarjem Dupinom v glavni vlogi, nadel francosko ime Jean-Luc Bannalec, nas tudi v sedmem Dupinovem primeru, seznani z znamenitostmi Bretanje. Tokrat je to celinski del, ki je prepreden s številnimi rekami in znamenitim gozdom, Broceliande. Tega znanstveniki povezujejo z Arturjem, vitezom okrogle mize.

Ekipa se ni niti dobro namestila, ko Dupin najde mrtvega znanstvenika, ki ga je prišel zaslišat v njegov dvorec. Ugotovi, da ni umrl naravne smrti. Kmalu za tem, v gozdu. ob znamenitem vodnjaku, kjer potekajo tudi arheološka izkopavanja, najdejo še enega umorjenca. Gre za arheologa, ki v gozdu išče sledi, ki bi potrdile, da je znameniti vitez okrogle mize, hodil tudi po Bretanji.

Kaj se dogaja v tem prelepem gozdu? Skupina znanstvenikov, različnih znanj in usmeritev, članov Arturjevega združenja, se vsako leto udeleži strokovnega posveta in raziskovanja njegovega življenja. Toda, zakaj umori! Kdo in zakaj bi ubijal znanstvenike? Za Dupina so osumljenci vsi člani Arturjevega združenja. Kaj pa, če je morila znanstvenikova žena, ki je podjetnica in želi v gozdu speljati projekt doživljajskega parka. Komisarju Dupinu in ekipi se čedalje bolj dozdeva, da so znanstveniki nečemu na sledi, nekaj iščejo in vsak od njih si želi to nekaj najti prvi. Čeprav se uradno vse vrti okoli raziskovanja pa je za te ljudi zelo pomemben ugled, moč, denar in vodilna delovna mesta, za katera se med seboj borijo.

Ali bo komisarju uspelo najti morilca ali morilko, saj se umori kar množijo. Seveda bo. Vse bo postavil na svoje mesto in se vrnil na obalo, ki jo je vzljubil in k svoji Clare, s katero si bosta privoščila okusno morsko pojedino, ki jo ljubi še bolj 😎



Jean-Luc Bannalec
Bretonske skrivnosti

Umori v slikoviti Bretanji
Komisar Dupin razreši sedmi primer

Naslov izvirnika:
Bretonische Geheimnisse

Prevedla:
Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila
Tržič, 2018
362 strani



'"Ne obstaja ena Bretanja, obstaja veliko Bretanij." In Dupin je vedel, da je to res. Stal je na vrhu mitičnih Monts d'Arree - enem najstarejših gorovij na svetu -, hodil po bizarnih resavah in močvirnatih pokrajinah, stal na najbolj neprijaznih, najbolj divjih plažah, na katerih so se lomili valovi Atlantika, potem ko so prepotovali na tisoče kilometrov, videl mogočne, ostre čeri, milo sredozemsko vzdušje v idiličnih zalivih, karibske sanjske plaže v živih barvah - koralni pesek iz časa, ko je bila Bretanja na ekvatorju -, fantastične rožnate skalne formacije kot na Marsu, začarane doline, prazna polja in travnike, kjer sta si lisica in zajec zaželela lahko noč. Celinsko Bretanjo, Argoat. In zdaj še globoki, temni čarobni gozd Broceliande. Nobena pokrajina pa ni bila takšna kot ta: popolna podeželska obrečna pokrajina. Neskončno očarljiva. Nekateri prizori so bili tako popolni, da si pomislil, da si jih je izmislil slikar. V tem primeru eden največjih impresionistov s konca devetnajstega stoletja.'  
(Odlomek iz knjige, stran 128. Hvalnica pisatelja Bretanji, deželi na severu Francije.)


Jean-Luc Bannalec, s pravim imenom Jorg Bong, se je rodil leta 1966. v Nemčiji, v okrožju Bad Godesberg, Bonn. Večino leta preživlja v Nemčiji, tri mesece pa preživi v svoji vili v Bretanji, v obmorskem mestu Nevez, kjer nastajajo krimi zgodbe s komisarjem Dupinom v glavni vlogi. Knjige so v obeh državah doživele velik uspeh in turistične agencije pridno organizirajo izlete v kraje, kjer je hodil in reševal različne primere komisar Dupin. V zgodbah spoznavamo tudi znamenitosti in odlično kulinariko Bretanje. (Vir: concarneau.fr)


Jean-Luc Bannalec:

Neznani Gauguin, Nemirno morje in Belo zlato

Na koncu sveta





sobota, 26. januar 2019

Dolores Redondo, Vse to ti bom dal

Manuel in Alvaro sta poročena in že petnajst let živita v Madridu. Manuel je pisatelj uspešnih romanov, Alvaro pa je uspešen poslovnež. Dobro se razumeta, živita idilično življenje, vse dokler na vrata njune hiše ne potrkata dva policista z grozljivo novico.

Policista sporočita Manuelu, da se je v mestu Lugo, na severu Španije, zgodila prometna nesreča v kateri je umrl njegov mož Alvaro. Manuel je pretresen, saj je izgubil ljubljenega človeka. Ob enem pa se sprašuje, kaj je Alvaro počel v Galiciji! Njemu je povedal, da gre na sestanek v Barcelono. Odloči se oditi na sever in odkriti kaj je Alvaro tam počel. In klobčič skrivnosti se začne razpletati.

Manuel spozna, da lahko z nekom živiš petnajst let pa ga kljub temu zelo slabo poznaš. Izve, da je Alvaro član ene najbogatejših plemiških družin v Galiciji, o kateri mu ni nikoli nič povedal. Družina živi v dvorcu obdanem z gospodarskimi poslopji, vinarno in številnimi vinogradi. Imajo konje in lovske pse. Prava podeželska idila. Le kaj se je zgodilo, da je Alvaro tako zatajil svojo družino!

Najmlajši brat je umrl pred tremi leti. Na posestvu živijo: oblastna mama, ki ji osebje pravi kar "Krokar", srednji brat z ženo in mali sinček najmlajšega brata s svojo mamo. Po očetovi smrti je vse podedoval Alvaro. Dobro je vodil posestvo, čeprav na skrivaj, in tudi zelo dobro poskrbel za svoje bližnje, s katerimi ni hotel imeti prav nič.

Manuel se spoprijatelji z lokalnim policistom, ki so ga pravkar upokojili in duhovnikom, ki je nekoč z Alvarom obiskoval šolo v bližnjem samostanu. Skupaj ugotovijo, da nesreča ni bila samo nesreča. Alvara je nekdo umoril. Tudi najmlajši brat ni naredil samomora kot so domnevali. Kdo in zakaj je ubil brata? Trojica se odloči zadevi priti do dna. Korak za korakom odkrivajo številne družinske skrivnosti in čedalje bolj jim je jasno, zakaj se je Alvaro odrekel družini. In kaj ima pri vsem tem Kavica? Meni je Kavica še najbolj všeč 💜


Dolores Redondo
Vse to ti bom dal

Naslov originala:
Todo esto te dare

Prevod iz angleščine: 
Marko Bogataj

Založba Učila, Tržič, 2018
504 strani




'Manuel se je ozrl dol in videl na stotine teras, zamejenih z grobim kamnom. Bilo je, kakor bi gledal obilico sivkastih stopnic na strmem hribovju. Na latnikih, ki so zasedali ozke ravne površine med stopnicami, je rasla trta. Na roke zgrajene kamnite zidove je bilo mogoče videti, kolikor daleč je neslo oko.' (Odlomek iz knjige, stran 189)


Berljiv in napet roman španske pisateljice Dolores Redondo, ravno pravšnji za posedanje ob morju s knjigo v roki. 😎

sreda, 15. marec 2017

Jean-Luc Bannalec, Na koncu sveta

Kriminalka francoskega pisatelja Jeana-Luca Bannaleca, je na momente tudi turistično - kulinarični vodnik po čudoviti francoski Bretanji.


Jean-Luc Bannalec
Na koncu sveta
Komisar Dupin razreši četrti primer

Naslov izvirnika:
Bretonischer Stolz
Prevod: Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2017
344 strani


Roman Na koncu sveta lahko beremo, v prvi vrsti, kot kriminalko, lahko pa je tudi turistično, kulinarični vodnik 😃
Odlomek iz knjige: "Pot je tu prešla v strmo stezo med grčavimi hrasti, ki so ravno začenjali brsteti. Ozki, kamniti poti sta čez čeri vodili do morja, videti je bilo nagnjene glogove grme in posamezne pinije, predvsem pa živo rumeno košeničico. V teh dneh se je bujno razcvetela, pokrajina je bila posuta z velikimi, sršečimi, košatimi pikami. Za košeničico pa se je raztezal širok, živo modro zelen pas, Atlantski ocean, niti sto metrov stran. In nad njim kristalna modrina. Svetloba je bila malone nenaravna."

In v tej idilični, mirni pokrajini, se na parkirišču znajde moško truplo. Odkrije ga starejša gospa, ki se tu vedno sprehaja s svojim kužkom. Če smo bolj natančni, je truplo odkril kuža. Toda, medtem ko gre gospa Bandol obvestit policijo, truplo skrivnostno izgine. Da je skrivnost še večja poskrbi dež, ki odplakne morebitne sledi. Komisar Georges Dupin, ki so ga pred petimi leti nagnali iz Pariza, na konec sveta, pod čemer je bila mišljena slikovita, idilična Bretanja, kljub vsemu verjame, da je gospa res našla truplo. Pričnejo s preiskavo in kaj hitro odkrijejo še eno truplo. Identiteta moškega jih pripelje na Škotsko. Kasneje ugotovijo, da sta oba prišla skupaj od tam.


Kaj sta Škota počela v Bretanji? Je šlo za vojno med lastniki gojišč ostrig? Bretonske ostrige so najboljše in jedli so jih po vsem svetu. Dupin jih ni maral. Mogoče pa ni šlo za ostrige, mogoče je šlo za čisto nekaj drugega. Komisar Dupin se stalno vrača h gospe Bandol, ki se vsakokrat spomni kakšne nove podrobnosti. Njun pogovor ponavadi spremlja kakšna kulinarična pojedina, kot so veliki koščki svežih pokrovač z malo smetane in finimi drobtinami v veliki školjčni lupini. Poleg sodi tudi obvezen kozarček dobrega bretonskega vina.
"Pitje vode v Bretanji ni uživalo dobrega slovesa, iz zdravstvenih razlogov. Bretonci so govorili, da povzroča rjo" 😎 (citat iz knjige)
Ni dvoma, da bo komisar Dupin uspešno rešil tudi svoj četrti primer. Razplet je zelo zanimiv. Če koga zanima, naj prebere knjigo, jaz sem že pošteno lačna 😉


Prvi trije primeri komisarja Dupina

ponedeljek, 6. marec 2017

Jean-Luc Bannalec, Neznani Gauguin in Nemirno morje in Belo zlato

Tri kriminalke, francoskega pisatelja Jean-Luc BannalecaNeznani Gauguin in Nemirno morje pa še Belo zlato, so ravno pravšnji za počitniško branje. Dogajanje je umeščeno na slikoviti polotok Bretanja, na severozahodu Francije, ob Atlantskem oceanu. Sledimo komisarju Dupinu, ki je bil "izgnan" iz Pariza, v to oddaljeno provinco, bogu za hrbtom. Tako vsaj mislijo Parižani, Dupin pa vse bolj spoznava to čudovito pokrajino ob morju in vse bolj uživa v njenih naravnih lepotah in v vseh morsko, kulinaričnih dobrotah, ki jih nudi.


Jean-Luc Bannalec
Neznani Gauguin

Založba Učila, 2015
272 strani

Prvi primer komisarja Dupina.

V idiličnem, slikarskem mestecu Pont Aven, v Bretanji, najdejo umorjenega lastnika butičnega hotela. Hotel in mesto sta znana meka slikarskih navdušencev. Še posebej pa slikovita pokrajina, s svojimi griči, polji, travniki in gozdovi. Prednica starega hotelirja, je gostila številne slavne slikarje, med njimi tudi Paula Gauguina.

Kdo bi lahko umoril 91-letnega hotelirja? Komisar Dupin izloči štiri možne storilce. Pokojnikov sin, neuspešen podjetnik, ki trguje z medom pa upokojeni učitelj in predsednik turističnega društva, kateremu je umorjeni kar precej doniral. Tu je še prijatelj in prijateljica, že dolga leta zaposlena v hotelu, s katero je imel tajno razmerje. Vsi so omenjeni v oporoki in prav vsak od njih bi lahko bil morilec.

Ob opisih idilične pokrajine in slastne kulinarike, bi se človek z največjim veseljem takoj odpravil v Bretanjo. Toda še prej moramo najti morilca. Je eden izmed štirih naštetih ali je kdo povsem drugi? In kaj ima pri vsem tem znameniti francoski slikar, Paul Gauguin, ki je v tem mestecu, konec 19. stoletja ustanovil tudi slikarsko šolo, Ecole de Pont-Aven?






Jean-Luc Bannalec
Nemirno morje

Naslov izvirnika: 
Bretonische Brandung
Založba Učila, 2015
316 strani

Drugi primer komisarja Dupina

Na otočju Glenan, natančneje, na največjem otoku arhipelaga, z imenom Le Loc'h, najdejo tri trupla. Na nenaseljenem otoku je samo staro pokopališče, razvaline nekdanjega samostana in ostanki tovarne. Kako so se trupla znašla tu, saj ni nobenih ostankov barke ali jadralnih desk?

Komisar Dupin, ne more prav dolgo uživati v tem morskem raju, s kristalno čistim morjem in plažami, obloženimi s koralnim peskom pa ob slastnem jastogu, da o okusnih škampih, niti ne govorimo. Čaka ga težko delo, ki ga je potrebno opraviti, v morskih sladkostih bo užival pozneje.

Komisar Dupin izve za velika trenja, ki so se dogajala na otokih, med tistimi, ki so hoteli otoke spremeniti v množičen turizem in tistimi, ki so hoteli ta morski raj ohraniti neokrnjenega tudi za naslednje rodove. Med akterji drastičnih sprememb je bila tudi trojica umorjenih. Jih je hotel kdo na tak način ustaviti in kdo?

Na otočju, se je zaradi neugodnih vetrov in vremenskih razmer, že od nekdaj zgodilo kar nekaj brodolomov in na dnu morja so se skrivali številni zakladi, ki so jih iskali potapljači. Je bil to razlog umorov? Je trojica našla zaklad, ki ga je hotel še nekdo drug? Kaj pa Pomorski inštitut in raziskovalci, ki so svoje izsledke prodajali? Pa korupcija, napihnjeni turistični načrti, pogoltnih posameznikov! Vprašanj več kot dovolj. Komisar Dupin še nekaj časa ne bo užival ob jastogu in drugih morskih sadežih, toda na koncu bo tudi to prišlo in užitek bo še večji.




Jean-Luc Bannalec
Belo zlato

Naslov izvirnika: Bretonisches Gold
Založba Učila, 2015
304 strani

Komisar Georges Dupin, se na prošnjo prijateljice in novinarke Lilou Breval, odpravi v soline, kjer naj bi si ogledal sumljive modre sode. Soline sicer niso v njegovem delovnem območju, toda za prijatelje se je treba potruditi. Med vožnjo je razmišljal o bretonskem morskem listu, zlato zapečenem na soljenem maslu in kozarcu hladnega belega vina. Na hitro si bo ogledal sode, potem pa se bo odpravil na morsko pojedino, ki si jo je zamislil.


Načrt je dober, toda do uresničitve bo preteklo kar nekaj časa. V solinah je nekdo streljal na komisarja, ga ranil v ramo in ušel. Čez nekaj časa najdejo truplo novinarke, ki je očitno pri svojem raziskovanju modrih sodov, naletela na nekaj, kar jo je stalo življenja.

Sol ali belo zlato je od nekdaj strateškega pomena. Tudi tu se bijejo bitke med solinarji, kooperanti in upravljavci solin. Po vseh dogodkih, za komisarja Dupina, postane preiskava osebna. Ker ni na svojem območju, preiskujeta skupaj s komisarko Rose. Morata odkriti kje so ti modri sodi in kaj je v njih. Morata najti tudi morilca, saj novinarka ni edina žrtev.

Kaj pa če sodi in umori niso povezani s soljo, s čim pa so!



nedelja, 5. marec 2017

Sophie Hannah, Zaprta krsta - Novi primer Hercula Poirota

Slavni Hercul Poirot je živ in še naprej rešuje umore. S pomočjo pisateljice Sophie Hannah in v dogovoru z dediči še bolj slavne Agathe Christie, je možno tudi to 😎

Agatha Christie
Sophie Hannah
Zaprta krsta
Novi primer Hercula Poirota

Naslov izvirnika:
Closed Casket

Prevod: Danica Križman

Kraj in čas dogajanja:
Clonakilty, grofija Cork, Irska - 1929.

Založba Mladinska knjiga, 2017
Zbirka Krimi
340 strani


Lady Athelinda Playford je 70-letna pisateljica kriminalnih romanov za otroke. V njenih zgodbah nastopa 10-letna deklica Žverca, ki je vodja otroških detektivov. Tej otroški detektivski druščini spada tudi malce zavaljen kuža. Lady je zaradi svojih romanov popularna in cenjena pisateljica. Denarja ji ne manjka, kajti po svojem možu, petem vikontu, je podedovala precej denarja in kar nekaj posesti.

Živi v razkošnem dvorcu, s sinom in njegovo ženo, občasno pa je tu tudi njena hči s svojim zaročencem dr. Kimptonom. V dvorcu živi tudi njen tajnik Joseph Scotcher, ki bo prav kmalu glavna oseba v pričujoči kriminalki. Ker trdi, da mu odpovedujejo ledvica in je neozdravljivo bolan ter da ima pred seboj samo še nekaj mesecev življenja, je lady zanj najela negovalko Sophy. Na svojega tajnika se je močno navezala, čeprav sumi, da ji ta marsikaj prikriva. Kljub temu sklene spremeniti svojo oporoko in vse premoženje želi prepisati nanj. Njen odvetnik in velik poznavalec knjig o Žverci, temu močno nasprotuje. Toda lady je odločena, da bo na tak način svojemu tajniku vrnila voljo do življenja in ozdravitve.

Na večerjo, na kateri bo razglasila svojo novo oporoko, sta povabljena tudi slavni detektiv Hercul Poirot in kriminalist Scotland Yarda Edward Catchpool. Sprva jima ni bilo prav jasno zakaj sta povabljena, saj se z lady nobeden od njiju ni poznal prav dobro. Toda, ko slavna pisateljica pri večerji oznani svojega novega dediča in to oznanilo sproži umor, jima je vse malo bolj jasno.

V poznih večernih urah v salonu najdejo truplo tajnika Josepha Scotcherja. Nekdo mu je s kijem močno poškodoval glavo. Pozneje ugotovijo, da ga je nekdo še prej zastrupil. Zakaj! In kdo! Skoraj vsak od navzočih je imel motiv za umor. Brat in sestra, ki jima je bila nenadoma vzeta dediščina, dr. Kimpton, ki ga je Joseph zalezoval še iz študijskih let, zaljubljena služkinja ...

Za Hercula Poirota in njegove sive celice se prične trdo delo. Ali ga bo odlično opravil tudi pod okriljem pisateljice Sophie Hannah 😊



Sophie Hannah se je rodila leta 1971. v mestu Manchester v Veliki Britaniji. Je uspešna pisateljica kriminalk in z dovoljenjem skrbnikov in dedičev zapuščine Agathe Christie, je literarno obudila tudi slavnega detektiva Hercula Poirota.


Dobra kriminalka:

Pohorska transverzala, Avgust Demšar

petek, 7. oktober 2016

Avgust Demšar, Pohorska transverzala

Mariborski višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, z razširjeno ekipo, rešuje primer v katerem se vse vrti okoli, do tistega trenutka priljubljenega, poslanca Državnega zbora.
Slovenski Poaro rešuje svoj sedmi primer.


Avgust Demšar
Pohorska transverzala

Založba Pivec, Maribor, 2016
326 strani

Kraj dogajanja: Maribor, Ljubljana, Ptuj, Kranj ...

Čas dogajanja: 21. stoletje, bolj "frišno" ne more bit


Razširjena ekipa višjega kriminalističnega inšpektorja Martina Vrenka šteje šest članov, skupaj z njim. Zakaj je dobil še tri kriminalistične inšpektorje! Zadeva, ki jo preiskujejo je prednostna, nujna in zelo delikatna. Gre vendar za politiko, gre za vidnega člana ene od vodilnih slovenskih političnih strank pa še volitve so tik pred vrati. To res ni kar tako.

Tega se Vrenko in njegovi zavedajo in prav vsi so si nadeli rokavice in se zavili v molk pred javnostjo.

V središču dogajanja se znajde poslanec Državnega zbora, Zvone Skaza. Vse se je začelo na obletnici mature, kjer so se nekdanji sošolci družili, malo popivali in se spominjali dogodkov iz gimnazijskih dni. Skupina sošolcev se je spominjala, kakšen skopuh je bil Skaza in kako se je vedno izogibal plačilu runde. Sklenili so, da si ga bodo na to temo, malce privoščili. Baje obstajajo neke fotografije posnete na končnem izletu, ki bi lahko Skazi škodovale pri vzponu na politični vrh. Z njimi ga bodo izsiljevali ter zahtevali zajetno vsoto. Toda, sprva nedolžna šala, se konča s kar tremi umori.

V hiši, na idiličnem Pohorju, najdejo dve moški trupli. Sprva kaže, da sta se moška zastrupila, toda kriminalisti ugotovijo, da je šlo za umor.  Vse sledi kažejo na to, da bi lahko bil morilec ravno Skaza. Kriminalisti, v hiši,  najdejo njegove prstne odtise na kozarcu z vinom, svoje sledi je pustil tudi na cigaretnem ogorku, tudi znamka je prava, prav te je kadil poslanec, za nameček pa ga je fotografirala še radovedna soseda. Ravno je odhajal z avtomobilom in na fotografiji je dobro vidna tudi registrska oznaka. Vse kot na pladnju. In ravno ta preveč obložen pladenj, da Vrenku misliti, da le ni vse tako kot je videti. Le kdo bi s svojima izsiljevalcema pil vino! In kaj ima pri vsem tem Pohorska transverzala !


Odlomek iz knjige Pohorska transverzala:
"Jože Miloševič je bil v prvi vrsti podjetnik. Bil je nesramno bogat, a to ni bil razlog, da bi imel dovolj, prej obratno. Večino si je nagrabil v času po osamosvojitvi Slovenije, ko se je začela razprodaja tako imenovanega družbenega premoženja. Po dobrih dvajsetih letih je v Sloveniji pokradena in sprivatizirana večina nekoč skupno ustvarjene lastnine. Peščica posameznikov in njihovih družin je, vsaj za slovenske razmere, bogatih preko vseh meja, ogromno ljudi pa se je znašlo na pragu revščine."

Kranj, Prešernovo gledališče s Plečnikovimi arkadami in monumentalni kip pesnika Franceta Prešerna

Avgust Demšar je psevdonim mariborskega pisatelja detektivskih romanov z glavnim kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom, v glavni vlogi. Pa imamo tudi mi svojega Herkula Poaroa, ki prav nič ne zaostaja za angleškim :)


Zanimivo leposlovje, kriminalka:

Michel Bussi, Letalo brez nje


sobota, 1. oktober 2016

Michel Bussi, Letalo brez nje

Prizorišče letalske nesreče je gora Terrible, v pogorju Jura, na francosko švicarski meji. Zgodilo se je 23. decembra 1980. Na letalu sta bili dve dojenčici in eno najdejo živo ...


Michel Bussi
Letalo brez nje

Naslov izvirnika:
Un avion sanselle
Prevajalka: Maja Lihtenvalner

Založba Učila, 2016
428 strani

Kraj dogajanja: Diepp (obmorsko mesto na severu Francije), Pariz, gora Terrible (francosko švicarska meja), Turčija


Letalo, polno potnikov, ki so se vračali s počitnic v Turčiji je, 23. decembra 1980, strmoglavilo na gori Terrible, v pogorju Jura, na francosko švicarski meji.

V hudi nesreči, so vsi potniki umrli, skoraj vsi, saj je eden od gasilcev, nedaleč stran od razbitin letala, našel dojenčka oziroma dojenčico. Bila je podhlajena, a po nekem čudežu, je bila vendarle živa. Prepeljali so jo v bolnišnico in ji tako rešili življenje.

Dokaj hitro se je v bolnišnici pojavil bogati industrialec Leonce de Carville, ki je trdil, da je mala dojenčica njegova vnukinja, Lyse-Rose, hčerka njegovega edinega sina. O tem ni nihče dvomil, vse dokler se ni oglasil še en dedek, Pierr Vitral, ki se je s svojo ženo preživljal s potujočo trgovino z vaflji in je tudi želel videti svojo vnukinjo Emile Vitral. In tu se zadeva začne zapletati. Kdo je preživela dojenčica? Izkaže se, da sta bili v letalu dve družini z dojenčkom, toda iz katere družine je preživela dojenčica!

Med družinama se prične pravi boj, medijsko podprt in odmeven. Da bi bilo vse skupaj še bolj brano, so ga mediji predstavljali kot boj bogatih proti revnim. France Prešeren bi rekel, ne boj, mesarsko klanje. Sodnik je razsodil, da je dojenčica Emilie Vitral.

Mathilde de Carville se s sodbo ne more sprijazniti. Najame zasebnega detektiva Grand Duca, ki naj bi za bogato plačilo, natančno raziskal in našel kakšen dokaz, ki bi potrdil, da je mala deklica njihova. Časa ima na pretek, do dekličine polnoletnosti. In prav na zadnji dan, ko njegova bogato plačana pogodba poteče, Gran Duc, ob pogledu na objavo v starem časopisu, reši primer. Zdaj ve čigava je deklica.


Odlomek iz knjige, Letalo brez nje:
"Pred kratkim je bral zgodbo o nekem tipu, enem najuglednejših violinistov na svetu, imel je rusko ime, ki si ga ni zapomnil; nekega lepega dne je prišel v dvorano podzemne železnice, se namestil in več ur igral violino. Brez reklame, brez uradne napovedi si je meni nič tebi nič izbral mesto na hodniku in vzel violino v roke. Vsak večer je polnil dvorane po vsem svetu, ljudje so se pulili za vstopnice, ki so se prodajale po več sto frankov, da bi ga prišli poslušat, tistega dne na hodniku podzemne železnice pa se skoraj nihče ni ustavil in mu prisluhnil." (str.231)


Michel Bussi je francoski pisatelj detektivskih romanov. Rodil se je 29. aprila 1965. v mestu Louviers, Eure, na severu Normandije. (Wikipedia)

nedelja, 25. september 2016

Lee Child, Rdeča hiša

Jack Reacher, nekdanji vojaški preiskovalec, se znajde v Teksasu, kjer zapade v težave z lokalnimi "mačoti".  Da bi se jim izognil, se odpelje s čudovito mlado žensko, ki ga je povabila v svoj avto. Izkaže se, da njuno srečanje nikakor ni bilo samo naključje.


Lee Child
Rdeča hiša

Naslov izvirnika: Echo burning
Prevajalka: Martina Žalig

Založba Meander, 2012
435 strani


Jack Reacher je skoraj dva metra visok moški, nosi suknjič velikosti XXXL, je samski, brez družine in stalnega bivališča. Bil je vojaški preiskovalec. Vojska ga je odpustila in Reacher se je posvetil vandranju in pomoči šibkejšim.

Mlada, elegantna ženska, mehiškega videza. ki je ob Reacherju ustavila svoj kadilak, je to storila namenoma. Ime ji je bilo Carmen Greer in iskala je nekoga, ki bi ubil njenega moža. Jack Reacher, velik kot dvodelna omara, je bil po njenem ravno pravi za to nalogo.

Carmen je z malo hčerko in možem živela na samotnem posestvu. V razvejani rdeči hiši sta živela tudi moževa mati in brat, imeli so tudi nekaj delavcev, ki so skrbeli za konje in veliko posestvo. Mož je bil zelo nasilen do svoje žene in kot je Carmen pripovedovala Reacherju, imela je številne modrice, podplutbe pa tudi nekaj zlomov.

Trenutno je njen videz popoln, saj je njen mož že nekaj časa v zaporu. Dobila pa je obvestilo, da ga bodo izpustili predčasno, torej bo njenega mirnega življenja konec že čez nekaj dni in ne čez eno leto, kot je pričakovala. Z nasilnim možem ne misli več živeti, tudi njegovi sorodniki je ne marajo, ker jo imajo za Mehičanko, čeprav je rojena v Kaliforniji. S hčerko ne moreta zbežati, ker pred možem ne bi imeli miru, kjer koli bi že bili. Družina bi napela vse moči, da bi ji odvzeli hčerko pa ne zato, ker bi jo imeli tako radi, glavno je, da Carmen čim bolj zagrenijo življenje.

Reacher se z umorom nikakor ne strinja, toda mladi lepotici ne more odreči pomoči. Dogovorita se, da se bo na posestvu zaposlil in obenem pazil na Carmen in njeno hčerkico.

Mož se vrne iz zapora in še isto noč se iz njune spalnice zaslišijo streli. Vse kaže na to, da ga je umorila Carmen. Zaprejo jo in ko poda še pisno izjavo, da je umor zagrešila sama, je primer rešen. Morda bi bil res, če ne bi bilo skeptičnega Reacherja, ki mu je vse skupaj zelo sumljivo. Mu bo uspelo izvedeti kaj vse se je dogajalo v malem mestu. Napeti mora vse svoje preiskovalne sposobnosti pa še mlada odvetnica je tu. Mogoče bo pa tudi ona za kakšno rabo :)


Lee Child je psevdonim za britanskega pisatelja Jima Granta, ki je bil rojen 29. oktobra 1954. (Wikipedia). Napisal je celo serijo kriminalk, z bivšim vojaškim preiskovalcem Jackom Reacherjem, ki vandra po Združenih državah in pomaga ljudem, ki so po krivem česa obdolženi. Pravo počitniško branje za ljubitelje kriminalk.


Slepa ulica, Louise Doughty


torek, 30. avgust 2016

Agatha Christie, Karibska skrivnost

Slavna pisateljica Agatha Christie in najslavnejša pletilja med detektivi gospodična Jane Marple, poskušata razrešiti, kdo je botroval smrti majorja, na otoku St. Honore, v Zahodni Indiji, danes bolj znano kot Karibsko otočje.


Agatha Christie
Karibska skrivnost

Naslov izvirnika: A Caribbean mystery
Prevajalka: Milena Brinch Hansen

Založba Prešernova družba, 1989
249 strani

Kraj dogajanja: otok St. Honore, Karibi
Čas dogajanja: 20. stoletje


Gospodična Marple ima čudovitega nečaka. Na stara leta prav lepo skrbi zanjo, jo ima rad in jo tudi finančno podpira, saj je uspešen pisatelj in denarja mu ne manjka. Ker je bila, gospodična Marple, v zimskem času zelo bolna, se je nečak Raymond odločil, da mora preživeti počitnice v toplejših krajih, kjer sonce greje močneje, kot v njenem St. Mary Meadu.

Tako se gospodična Jane Marple odpravi na počitnice v Zahodno Indijo, kot je Karibsko otočje zmotno poimenoval slavni pomorščak Krištof Kolumb. Nastani se v hotelu Pri zlati palmi, ki stoji na otoku St. Honore. Hotel sta pred kratkim prevzela zakonca Molly in Tim Kendal. Vanj sta vložila vse svoje prihranke, zato si močno želita, da postane hotel uspešen.

Gospodična Marple s svojim pletenjem poseda ob morju, opazuje kopalce in na pol posluša neskončne zgodbe, ki jih pripoveduje major Palgrave. Počitnice so res obsijane s soncem a gospodična Marple se že kar malo dolgočasi. A ne za dolgo.

Nekega jutra najdejo majorja v hotelski sobi, mrtvega. Ob njem je steklenička tablet za zniževanje krvnega tlaka. Vsak je že od nekoga slišal, da ima major visok krvni tlak, zato ni nikogar presenetilo, ko je zdravnik povedal, da gre za naravno smrt. V to nihče ni dvomil, razen Jane Marple.

Žal ji je bilo, da ni malo bolj pozorno poslušala majorjevih zgodb. Spomni se, da ji je govoril o umoru ali celo dveh, da pozna morilca, ki se je kazni spretno izognil in da ima celo njegovo fotografijo. Poiskal jo je v denarnici in ko jo je hotel podati gospodični Marple, je naenkrat prebledel in fotografijo hitro spravil nazaj. Koga je zagledal za njenim hrbtom? Morda prav morilca, ki naj bi bil na fotografiji! Ko kasneje fotografija skrivnostno izgine in ko se gospodična Jane Marple zave, da major nikoli ni govoril, da ima visok krvni pritisk, celo nasprotno, ji je povsem jasno, da ni umrl naravne smrti. Poleg pletenja čaka gospodično Jane še veliko detektivskega dela. Ji bo uspelo najti pretkanega morilca?

Slovenija



Slepa ulica

četrtek, 18. avgust 2016

Slepa ulica, Louise Doughty

Ena nepremišljenost ti lahko postavi življenje na glavo in ga popolnoma spremeni. Prav to se je zgodilo znanstvenici in genetičarki Yvonne Carmichael.



Louise Doughty
Slepa ulica

Naslov izvirnika: Apple Tree Yard
Prevod: Amanda Mlakar


Založba Učila, 2014
383 strani

Kraj dogajanja: London, Velika Britanija
Čas dogajanja: sedanjost


Yvonne Carmichael je odlična znanstvenica, strokovnjakinja za genetiko. Raziskuje, piše, predava, njeno mnenje zelo cenijo tudi v britanskem parlamentu, kamor je večkrat povabljena kot svetovalka.




Yvonne je stara 52 let. S svojim življenjem je zadovoljna, tako na strokovnem kot na privatnem področju. Ima moža, ki je prav tako znanstvenik  in dva odrasla otroka, ki živita na svojem. Z možem sta ostala sama v hiši na obrobju Londona in se predajata svoji znanstveni vnemi. Dobro se razumeta, njun zakon traja še iz študentovskih let. Manjše pa tudi večje razprtije znata uspešno rešiti.

Nekega dne pa se, kot je v kriminalkah navada, to idilično življenje konča. V parlamentu se Yvonne zaplete v pogovor s simpatičnim moškim. Ko jo ta vpraša, če si želi videti kapelo v kleti, Yvonne sprejme. Ogled s popolnim neznancem, se konča s strastnim seksom, ki se je tudi v naslednjih dneh večkrat ponovil. Umirjeno življenje se spremeni v razvratno, pregrešno poželenje, kajti skrivnostnež je navdušen nad seksom, na odprtem. Park, slepa ulica, karkoli, samo da je poredno, tvegano in adrenalinsko.

Ko ima hudič mlade, jih ima več na kupu. Tako je tudi Yvonne doživela fizični in spolni napad od na videz mirne in prijazne osebe. Videz velikokrat vara. Prijazen moški je bil njen sodelavec. Na zabavi sta se prijetno in sproščeno pogovarjala v skupini ljudi, ki so bili na zabavi. Končalo se je peklensko, kajti umirjeni sodelavec je pokazal svojo izkrivljeno naravo. Kar se ji je zgodilo, jo je močno zaznamovalo. Vanjo se je naselil strah. A ne strah pred neznanci, temveč strah pred prijaznimi znanci.

Kaj se ji je zgodilo,  je zaupala svojemu ljubimcu. Ta adrenalinski človek pa je ukrepal po svoje in oba sta se kaj hitro znašla na zatožni klopi. V sodni dvorani pa padajo tančice, ena za drugo in skrivnosti prihajajo na dan. Le kako se bo vse to končalo!





Drugi sin, Alexander Soderberg


petek, 22. julij 2016

Drugi sin, Alexander Soderberg

Drugi del trilogije, kriminalka v kateri ima glavno vlogo medicinska sestra Sophie Brinkmann.

Alexander Soderberg, Drugi sin
Alexander Soderberg
Drugi sin

Naslov izvirnika: Den Andre Sonen

Založba Mladinska knjiga, 2016
Zbirka Krimi
471 strani

Kraji dogajanja: Stockholm, Švedska, Francija, Nemčija, Španija, Kolumbija, Praga
Čas dogajanja: sedanjost

V prvi knjigi trilogije z naslovom Andaluzijski prijatelj, smo spoznali prijazno toplo in sočutno medicinsko sestro Sophie Brinkmann. Živi v Stockholmu, dela v krajevni bolnišnici, je samohranilka in skrbi za najstnika Alberta.

Nekega dne na urgenco pripeljejo povoženega Hectorja Guzmana, ki dodobra spremeni življenje Sophie in njenega sina.

Druga knjiga trilogije, z naslovom Drugi sin, nadaljuje zgodbo medicinske sestre, ki je vse bolj vpeta v mafijske vezi, ki se prepletajo čez vso Evropo pa vse do Kolumbije. Tega si nikakor ni želela, toda ljubezen nam je lahko tudi v pogubo, kot je nekdo zapisal. Kot dekle Hectorja Guzmana, postane Sophie tarča drugih kriminalnih združb pa tudi skorumpirane policije. Ko se zopet spravijo na njenega sina in ga ugrabijo, postane Sophie hladna, sebična in močna, kajti za svojega sina bi storila vse. Še dobro, da ji je ostalo nekaj dobrih prijateljev, toda ali ji bodo lahko pomagali!


Alexander Soderberg je nova zvezda na švedskem pisateljskem nebu. Rodil se je 1. januarja 1970, na Švedskem. Do sedaj je bil zaposlen kot televizijski scenarist. Andaluzijski prijatelj je njegov prvi kriminalni roman.
Pisatelj živi s svojo družino na podeželju, na jugu Švedske. (goodreads.com)


Počitniško branje: In dobila je krila