Ragnar Jonasson - Razdor

 

Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo. 

Kljub tem za nas, ki živimo v srednji Evropi, nepojmljivih vremenskih razmerah pa nam islandski pisatelj Ragnar Jonasson navdušeno razkriva lepote te daljne države, njenih številnih fjordov in čudovitih gora. A tudi v lepih krajih se dogajajo grde stvari.

V tretjem romanu Razdor, iz serije 'Temna Islandija', naš stari znanec Ari Thor, na skrajnem severu v mestecu Siglufjorđur nima prav veliko dela. Popotnik in pustolovec, ki je prišel iz Afrike, je v mesto prinesel smrtonosen virus, za katerim je tudi umrl. Kmalu za njim pa tudi medicinska sestra, ki je bila z njim v stiku. Mesto je v karanteni, prebivalci pa so se prestrašeni zaprli v svoje domove.

Ari Thor se z zanimanjem loti primera zastrupitve iz leta 1957. Zgodilo se je v sosednjem mestu, do katerega se je takrat prišlo peš čez goro ali pa po morju. Tam je stala samo ena hiša, v kateri sta živela dva para in dojenček. Prav ta dojenček, zdaj star dobrih petdeset let, je Ariju prinesel fotografijo, na kateri je tudi petnajstletni fant. Želi izvedeti, kdo je fant, kajti ne spomni se, da bi živel z njimi. 

S pomočjo novinarke Isrun, se Ari dokoplje do presenetljivih odkritij. Zakaj sta se para odločila živeti v divji samoti, kljub temu, da je bil en par precej premožen. Kdo je deček na fotografiji? Ali je šlo pri zastrupitvi za pomoto, samomor ali za umor? Ari se dokoplje do resnice in mož, ki jo je želel slišati, ni prav nič zadovoljen z njo.

Istočasno novinarka Isrun, v Reykjaviku, sledi zgodbi o ugrabljenem otroku in nenavadni nesreči s pobegom, v kateri je umrl sin upokojenega politika in mladostni prijatelj predsednika vlade. Je bil nekdanji narkoman Snorri namerno povožen? Je umešana tudi politika?

Cel kup napetega raziskovanja in neverjetnih odkritij, vse do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Ragnar Jonasson

Razdor

Naslov izvirnika:

Rof

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2023

272 strani

"Kot že nemalokrat poprej mu je tudi tokrat obroč gora, ki je obdajal Siglufjordžur, jemal sapo.  Zagotovo so bile drugod višje gore, vendar se je to gorovje v primerjavi z majhnimi hišami na majhnem kosu kopnega včasih zdelo osupljivo prostrano. Cerkev je bila najvidnejša stavba v pokrajini, ki se je skrivala pod gorami, ostale hiše pa so s svojimi pisanimi strehami sestavljale zadnji, toda bistveni del te imenitne slike." (Odlomek iz knjige Razdor - Ragnar Jonasson, stran 135)

Skaručna

Ragnar Jonasson - Snežna slepota

Ragnar Jonasson - Zatemnitev

Ragnar Jonasson - Snežna slepota

 

Ari Thor Arason je s svojim dekletom živel v centru Reykjavika. Študiral je teologijo a je študij opustil. Odločil se je postati policist. V zadnjem letu šolanja so mu ponudili službo v Siglufjorđurju. Malo mesto na skrajnem severu Islandije, ki ima dolge zime in obilje snega, v kratkem poletju pa čudovite razglede na fjord in morje.

Ari Thor se odloči sprejeti službo. Dekle ni bilo navdušeno, a priložnost, ob velikem pomanjkanju zaposlitev, je treba zagrabiti z obema rokama.

Tomas, šef mestne policije je bil Arija vesel. Čeprav je v Siglufjorđurju zima neprijazna, je to mesto kjer se nikoli nič ne zgodi. Ari Thor bo lahko v miru zaključil šolanje in izpite, ki so mu še ostali. Ko so meščani izvedeli, da je študiral teologijo, se ga je hitro prijel vzdevek častiti Ari Thor. A v mirnem mestu se je v kratkem času zgodilo veliko.

Enaindevetdeset letni, slavni pisatelj Hrolfur Kristjansson je napisal samo en roman in z njim obogatel. Zgodaj se je upokojil, potoval po svetu, predaval o svoji knjigi in se na koncu ustalil v svojem rodnem kraju. Tu je postal predsednik ljubiteljskega dramskega društva, ki se je pripravljalo na premiero svoje predstave. Hrolfur je nadležen, nič mu ni po godu in z velikim veseljem se vtika v delo režiserja in nekdanjega diplomata, Ulfurja. Nekega dne pa starega nergača najdejo v gledališču, na dnu stopnic, mrtvega. Ker je smrdel po alkoholu, so bili mnenja, da je sam padel po stopnicah.

Malo zatem najdejo v zasneženem vrtu, napol golo in zabodeno medicinsko sestro Lindo. Linda živi s Karlom, ki je glavna zvezda krajevnega gledališča. Na videz prijazen in uglajen, je vse prej kot to. Igralec na srečo, pokeraš, velik dolžnik pa še prešuštnik za povrhu, da je mera polna. 

Prvi primer "častitega" Arija Thora, v mestu kjer se nikoli nič ne zgodi, ne bo prav lahek. Je bila smrt slavnega pisatelja res nesreča ali ga je kdo porinil po stopnicah. In kdo bi hotel kaj hudega pridni in vestni medicinski sestri! Sta primera povezana, je storilec isti? Ari Thor v kaj si se spustil. Mar bi ostal v Reykjaviku pri svoji Kristin. 

Ko so ga prvi dvomi zapustili, je začel novopečeni policist Ari Thor korak za korakom odkrivati, kaj se je zgodilo. Užival je v raziskovanju in primer rešil kot sestavljanko, vse do zadnjega koščka. Končno je začutil, da se je prav odločil. 

Ocena: 4/5

Na primorskem travniku

Ragnar Jonasson

Snežna slepota

Naslov izvirnika:

Snjoblinda

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2022

286 strani

'Ko je Ari Thor v torek zvečer legel k počitku, mu je po glavi rojila preiskava. Misliti ni mogel na nič drugega kot na dramsko društvo, Karla in Lindo ter staro Sandro. Vendar je vsaj enkrat spal kot top, brez morečih sanj in običajnega občutka nemoči. Mogoče se je privajal na to, četudi zelo počasi. Zbudil se je svež, spočit in z jasno glavo. V njegovih mislih se je porodila posebna misel. Premišljeval je o pogovoru s Sandro in počasi sestavljal dejstva, ki jih je doslej zbral.' (Odlomek iz knjige, Ragnar Jonasson - Snežna slepota, stran 233)

Ragnar Jonasson - Tema

Ragnar Jonasson - Otok

Ragnar Jonasson - Otok

 

Druga knjiga islandskega pisatelja Ragnarja Jonassona, Otok, s kriminalistično inšpektorico Huldo Hermannsdottir v glavni vlogi, nas časovne vrne malce nazaj. 

Štirje prijatelji, ki se poznajo še iz šolskih klopi a so se tekom let odtujili, se po nekaj letih odpravijo na krajši izlet, na osamljen otok Ellidaey. Majhen otok, s strmimi stenami in lovsko kočo sredi travnika, je težko dostopen. Razen množice ptic in nekaj ovac, ki se tu pasejo, na otoku ni žive duše. Kljub temu se, Benni, Dagur, Alexandra in Klara, odpravijo tja, da bi se spomnili na pred desetimi leti umorjeno prijateljico Katlo.

Katla je bila Dagurjeva sestra in za njen umor so obtožili njunega očeta. Še preden so ga obtožili, se je v celici obesil s pasom. Kako je prišel do njega, ohlapna preiskava ni odkrila. Primer je bil v rokah kriminalista Lydurja.

Izlet v idilično samoto se za četverico ni dobro končal. Z visokega klifa je ponoči padla in se ubila Klara. Ali je padla, ali jo je kdo porinil, bo ugotovila kriminalistka Hulda.

Hulda uspešno reši primer. Pa ne samo to. Reši tudi, že rešen in zaključen primer izpred desetih let. Njena domneva, da sta primera povezana, je bila pravilna. Katle ni ubil oče, v kar je bil Dagur vseskozi prepričan. Preiskava z Lydurjem na čelu je bila pomanjkljiva in površna. Izkaže se, da je kriminalist prisilil policista, ki je prvi prišel na kraj dogodka, v krivo pričanje. Še enkrat je imela Hulda prav. Nikoli ni zaupala Lydurju. Njegovi številni uspehi so se ji zdeli potvorjeni in pretirani. 

Lydurja suspendirajo. Je to priložnost, da uspešna kriminalistka Hulda končno dobi mesto na hierarhični lestvici v policiji, ki si ga zasluži. 

Še vedno ne vemo kako se bo končala ugrabitev Hulde iz prve knjige. Ja nič, bomo počakali na tretjo. Naj se za pravico in Huldo dobro konča. 😎

Ocena: 4/5

Ragnar Jonasson

Otok (2. knjiga trilogije)

Naslov izvirnika:

Drungi

Prevod:

Manica Baša

Založba Učila, Tržič, 2021

318 strani

'Pred seboj so zagledali Ellidaey, ravno takšen, kot se ga je spominjala s slik: sredi zelenega pašnika se je svetila velika bela lisa in postopoma dobivala obrise hiše. Za njo se je kot velik val dvigalo travnato pobočje. Ko so pripeljali bliže in je bolje videla črne stene, gosto posejane z belimi ptičjimi iztrebki, ni videla nobene poti, po kateri bi obiskovalci z morja sploh lahko prišli gor.' (Odlomek iz knjige, stran 174)

Ragnar Jonasson - Tema (1. knjiga) 

Ragnar Jonasson - Tema

 

Islandska kriminalistka Hulda Hermannsdottir je tik pred upokojitvijo, katero pa si niti slučajno ne želi. Živi sama, izgubila je moža in najstniško hčer. Služba in preiskovanje je edino kar ji je ostalo in kar jo osrečuje. Kljub temu, da je uspešna preiskovalka, jo sodelavci odklanjajo. Tudi pri napredovanjih je prezrta. 

Šef policijske postaje zahteva, da se upokoji eno leto prej. Hulda je razočarana, na upokojitev ni pripravljena. S težavo si pribori preiskovanje še zadnjega primera. Odloči se za odprt primer smrti mlajše ženske, ki jo najdejo v zalivu. Njena preiskava dodobra pretrese nesposobnost kriminalista, ki je primer površno raziskal. Odločil se je, da je šlo za samomor in primer zaključil.

Hulda odkrije, da gre za rusko azilantko, ki je bivala v azilnem domu, kjer je čakala na dovoljenje za bivanje na Islandiji. Hulda odkrije, da je dovoljenje dobila in da je za to vedela. Zakaj bi potem naredila samomor!

Približno ob istem času je izginila še ena ruska azilantka. Hulda odkrije, da sta bili dobri prijateljici. Skupaj sta prišli iz Rusije, da bi na otoku začeli novo življenje.

Hulda v kratkem času odkrije morilca in tudi sama izgine. Zdaj pa komaj čakam na drugi del trilogije. Nekaj malega izvemo kaj se dogaja s Hulgo, toda kako se bo končalo 😎

Upam, da bo islandski pisatelj Ragnar Jonasson, rešil Hulgo in ji namenil lepše življenje. Zasluži si ga. Že kot dojenčico jo je morala mama oddati v dom za novorojenčke. V to sta jo prisilila starša. Sama ni imela dovolj sredstev in možnosti, da bi preživljala obe. Pri dveh letih jo je mama vzela iz doma in zaživeli sta skupaj. A ne za dolgo. Žalostni dogodki spremljajo Hulgo skozi vse življenje. 😢

Ocena: 4/5

Tolmin, palača v kateri trenutno domuje policija

Ragnar Jonasson

Tema (1. del trilogije)

Naslov izvirnika:

Dimma

Prevod:

Marko Bogataj

Založba Učila, Tržič, 2020

288 strani

'Hulda se je ustavila. Verjetno je šla dovolj daleč. Predstavljala si je Eleno, ki je ležala v plitvi vodi. Morje je bilo neusmiljeno. Islandcem je omogočalo preživetje, a je terjalo strašno ceno. Ozrla se je k zalivu Faxafloi, k zasneženi Esji. Srce ji je krvavelo za Eleno in zase. Pogrešala je staro življenje, dobre stare dni, in čeprav je v Peturju našla novega prijatelja, se je počutila strašansko osamljeno.' (Odlomek iz knjige, stran 208)

Reka Pišnica ob poti v Krnico

Ragnar Jonasson - Otok (2. knjiga)

Nicola Lecca, Hotel Borg

Italijanski avtor Nicola Lecca (1976. Cagliari, Sardinija) je svoje navdušenje nad Pergolesijevo Stabat Mater, ki jo je slednji uglasbil tik pred svojo smrtjo, leta 1736, prelil v malce nenavaden a zanimiv roman, z naslovom Hotel Borg.

Alexander Norberg je slavni dirigent. Obeta se mu stalna zaposlitev dirigenta Berlinskega filharmoničnega orkestra. Toda veliki maestro se odloči, na veliko žalost mnogih oboževalcev, da ponudbe ne sprejme in, da bo zaključil svojo dirigentsko kariero. Pripravil bo še zadnji, poslovilni koncert, toda ne v veliki koncertni dvorani, kot je to v navadi, temveč v mali cerkvici v mrzlem islandskem Reykjaviku. Da ne bo absurden samo prostor, se je Norberg odločil, da bo dobrih petdeset poslušalcev, kolikor jih gre v malo cerkev, določil naključni žreb imen, ki so v telefonskem imeniku Reykjavika. Koncerta se bodo lahko udeležili samo s posebnimi vabili. 😎

Za Oscarja, mladega vratarja londonskega hotela in velikega navdušenca nad klasično glasbo, je to nepojmljivo. Vabila bodo dobili tudi ljudje, ki jim je klasična glasba španska vas in ki na tak koncert ne bi nikoli šli. Odloči se, da bo tudi on dobil vabilo pa naj stane kolikor hoče. Odpravi se v ledeni Reykjavik kjer se na vse načine trudi priti do vstopnice, vendar vse zaman. Ko mu že skoraj uspe pa se zanj ne izide prav dobro, pravzaprav se izide zelo žalostno.

Kot gosta je Alexander povabil pevko Rebecco in otroško zvezdo, dečka Marcela. Rebecca je večno nezadovoljna ženska, ki čuti, da njen glas peša in da se bo počasi morala posloviti od glasbenih odrov. Živi v Švici pa tudi na Madžarskem, kjer ima odraslega, posvojenega sina.

Mladi Marcel s starši živi v Italiji. Družina se zaveda, da uspešna kariera otroškega pevca, ne bo več dolgo trajala, kajti fant bo kmalu mutiral in spremenil svoj glas. Prej posesivna starša, ki sta vsepovsod spremljala svojega sina, sta ga tokrat prepustila maestru, sama pa ga nista spremljala, saj je na Islandiji zanju preveč mrzlo. 😎

Vsi protagonisti nenavadnega koncerta, so se nastanili v reykjaviškem hotelu Borg in kmalu so začeli z mukotrpnimi vajami v hladni in nič kaj prijetni cerkvici. Spraševali so se, kako bodo ljudje sprejeli njihov nastop. Vsak med njimi pa se je spraševal, ali bo to tudi njegov oziroma njen zadnji nastop.

Zanimiva in berljiva zgodba z obilico različnih likov, ki se med seboj prepletajo. Tudi v različnih državah, od Anglije, Italije, Nemčije, Madžarske pa vse do Islandije, kjer se zgodba zaključi. Tako kot je to v življenju za nekatere dobro, za druge spet ne.

Klavir na gradu Tuštanj

Nicola Lecca
Hotel Borg

Naslov izvirnika:
Hotel Borg

Prevod:
Irena Trenc Frelih

Mladinska knjiga Založba
Zbirka Roman
230 strani


Žena (zamišljeno):"Ne vem: ti ljudje, ki imajo vse, nazadnje ne vedo več, kako najti srečo. Blaženi mi, ki smo polni dolgov."

Vratar (dvigne svoj okrušeni kozarec in pomigne ženi, naj nazdravita): "Torej na najine dolgove: in na najino srečo!" 😊
(Odlomek iz knjige, stran 164)

Čudoviti rebrasto obokan in poslikan strop gotske cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem

Pieta - Žalostna Mati Božja

Stabat Mater - Žalostna Mati 
Pergolesi Giovanni Battista 
(4.1.1710. Jesi pri Anconi - 
16.3.1736. Pozzuoli pri Neaplju)

Mati žalostna je stala
in ob križu se jokala,
   ko na njem je Sin visel;
skoz nje dušo vzdihajočo,
razbolelo, žalujočo,
   skozinskozi meč je šel.

Prva kitica pesnitve Stabat Mater, ki jo je napisal Jacopono iz Todija, okoli 1230-1306.

Prevod pesnitve: Primož Simoniti
(Hotel Borg, stran 217)

Stabat mater je uglasbil italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi, leta 1736. Je njegovo zadnje delo. Umrl je istega leta star komaj 26 let.