Ragnar Jonasson - Razdor

 

Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo. 

Kljub tem za nas, ki živimo v srednji Evropi, nepojmljivih vremenskih razmerah pa nam islandski pisatelj Ragnar Jonasson navdušeno razkriva lepote te daljne države, njenih številnih fjordov in čudovitih gora. A tudi v lepih krajih se dogajajo grde stvari.

V tretjem romanu Razdor, iz serije 'Temna Islandija', naš stari znanec Ari Thor, na skrajnem severu v mestecu Siglufjorđur nima prav veliko dela. Popotnik in pustolovec, ki je prišel iz Afrike, je v mesto prinesel smrtonosen virus, za katerim je tudi umrl. Kmalu za njim pa tudi medicinska sestra, ki je bila z njim v stiku. Mesto je v karanteni, prebivalci pa so se prestrašeni zaprli v svoje domove.

Ari Thor se z zanimanjem loti primera zastrupitve iz leta 1957. Zgodilo se je v sosednjem mestu, do katerega se je takrat prišlo peš čez goro ali pa po morju. Tam je stala samo ena hiša, v kateri sta živela dva para in dojenček. Prav ta dojenček, zdaj star dobrih petdeset let, je Ariju prinesel fotografijo, na kateri je tudi petnajstletni fant. Želi izvedeti, kdo je fant, kajti ne spomni se, da bi živel z njimi. 

S pomočjo novinarke Isrun, se Ari dokoplje do presenetljivih odkritij. Zakaj sta se para odločila živeti v divji samoti, kljub temu, da je bil en par precej premožen. Kdo je deček na fotografiji? Ali je šlo pri zastrupitvi za pomoto, samomor ali za umor? Ari se dokoplje do resnice in mož, ki jo je želel slišati, ni prav nič zadovoljen z njo.

Istočasno novinarka Isrun, v Reykjaviku, sledi zgodbi o ugrabljenem otroku in nenavadni nesreči s pobegom, v kateri je umrl sin upokojenega politika in mladostni prijatelj predsednika vlade. Je bil nekdanji narkoman Snorri namerno povožen? Je umešana tudi politika?

Cel kup napetega raziskovanja in neverjetnih odkritij, vse do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Ragnar Jonasson

Razdor

Naslov izvirnika:

Rof

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2023

272 strani

"Kot že nemalokrat poprej mu je tudi tokrat obroč gora, ki je obdajal Siglufjordžur, jemal sapo.  Zagotovo so bile drugod višje gore, vendar se je to gorovje v primerjavi z majhnimi hišami na majhnem kosu kopnega včasih zdelo osupljivo prostrano. Cerkev je bila najvidnejša stavba v pokrajini, ki se je skrivala pod gorami, ostale hiše pa so s svojimi pisanimi strehami sestavljale zadnji, toda bistveni del te imenitne slike." (Odlomek iz knjige Razdor - Ragnar Jonasson, stran 135)

Skaručna

Ragnar Jonasson - Snežna slepota

Ragnar Jonasson - Zatemnitev

Nataša Konc Lorenzutti - Beseda, ki je nimam

 

Roman Beseda, ki je nimam, slovenske avtorice Nataše Konc Lorenzutti, je pretresljiva pripoved o ugrabljenih otrocih v drugi svetovni vojni.

Zgodbe iz krute preteklosti se prepletajo s sedanjostjo. Maturantka Sonja se kljub obveznostim, ki jo čakajo, matura in priprava na sprejemne izpite na igralski akademiji, strastno loti iskanja nonine sestre, ki je bila skupaj z njo in bratom odvzeta staršem. Nona in brat sta se po vojni vrnila, za sestro Sonjo, ki je bila takrat še dojenčica in po kateri je tudi maturantka dobila ime, se je izgubila vsaka sled. 

Kaj se dogaja v glavah ljudi, ki si lahko izmislijo take krutosti?! 😢

Ker se je v nacistični Nemčiji rodilo premalo zdravih in "rasno čistih" otrok, so se lotili kraje otrok iz držav, ki so jih okupirali. Tudi iz takratne naše skupne države Jugoslavije. Staršem so odvzeli otroke, njih pa poslali v taborišča od koder se je malo kdo vrnil. Otroci, ki so izpolnjevali "rasne" kriterije, so šli v posvojitev h nemškim družinam. Ostali, predvsem večji otroci pa so pristali v delovnih taboriščih. 

Nona je večkrat pripovedovala zgodbe iz teh krutih časov. Nekako se ji je zdelo, da jih mora povedati, da ljudje vedo kaj se je dogajalo. Njen brat, ki je bil nekaj let starejši je ubral drugo pot. O krutostih, ki jih je videl in doživel, ni nikoli spregovoril.

Maturantka Sonja s pomočjo svoje družine postopoma odkriva tančice družinskih skrivnosti o katerih se ni nikoli govorilo. Bo našla tudi svojo soimenjakinjo, zaradi katere jo je tako potegnilo v raziskovanje ukradenih otrok!

Kljub temu, da je tema romana kruta in nedoumljiva, je roman berljiv in napet do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Kanjon reke Soče

Nataša Konc Lorenzutti

Beseda, ki je nimam

Založba Miš, Dob pri Domžalah

Zbirka Bisernice

262 strani

'Brala je pričevanje moža, ki je pri petdesetih izvedel, da ni pravi sin svojih nemških staršev, saj je bil vzgojen v Lebensbornovem programu kot otrok Norvežanke, prisiljene v paritev z esesovcem. Takšne matere so bile dvojno kaznovane. Lasten narod jih je izločil in preganjal kot izdajalke, otroci pa so jim bili vzeti. Mož, ki je povedal zgodbo, ni nikoli srečal svoje prave matere. V času, ko se je dokopal do njenega imena, je bila že mrtva. Izbrskal je dokumente, ki so pričali o tem, da je bil oddan v domu Sonnenwiese v Kohren-Sahlisu. Ta naslov pa je Sonja že prej zasledila v brošuri iz noninega predala. Kako jo je odkritje streslo!' (Odlomek iz knjige, Beseda, ki je nimam, stran 97)

Barvitost reke Soče