Michael Martens - V požaru svetov - Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja

 

Ivo Andrić (9. 10. 1892, Dolac pri Travniku - 13. 3. 1975, Beograd), diplomat, pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost leta 1961. Živel in delal je v burnem in prej, ko ne, temačnem obdobju. Ko se je rodil, je bila Bosna pod Avstro-Ogrsko vladavino. V pokrajini se še vedno čuti duh osmanske države. Kot otrok je živel pri teti in stricu v Višegradu, ob znamenitem višegrajskem mostu, ki bo kasneje postal glavna zvezda njegove uspešnice Most na Drini.

Življenje Iva Andrića je pestro in skozenj se prebija s kompromisi, kot diplomat in pisatelj, v mračnem času.

Kot gimnazijec je bil član Mlade Bosne, ki je 28. 6. 1914 izvedla atentat na prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo Sophie. Andrić je pisec revolucionarnih besedil, vendar pri atentatih ne sodeluje. V tem času je študent v Krakovu in se navdušuje nad poljskimi mladenkami.

V prvi svetovni vojni se izogne vpoklicu, saj boleha na pljučih. 1. 12. 1918 ustanovijo Kraljevino SHS, ki traja dvajset let. V tem letu izide prva Andrićeva knjiga, Ex Ponto. Dobi službo v Ministrstvu za verske zadeve, čeprav je ateist. V službi se dolgočasi. Zaprosi za delo na Zunanjem ministrstvu, kar mu s pomočjo nekdanjega profesorja in nekaj sreče tudi uspe. Začne se njegova diplomatska kariera, kjer se od najnižjega uradnika v Vatikanu, Bukarešti in Trstu, povzpne do namestnika zunanjega ministra. Leta 1939 službuje v Berlinu. Vihra druge svetovne vojne je tik pred vrati. Kljub njegovemu prizadevanju, da Nemčija ne bi napadla Jugoslavije, se to na žalost zgodi.

Ivo Andrić se vrne v Beograd. Med vojno piše in molči. Ničesar ne objavlja. Napiše pa trilogijo, zaradi katere je kasneje nominiran za Nobelovo nagrado. Leta 1942 napiše Travniško kroniko, 1943 Most na Drini in 1944 roman o skoposti, Gospodična. Glavna tema njegovih romanov je osmanska Bosna. Pretirana delovna vnema je zanj strategija preživetja. Svoje romane je napisal, da bi preživel. 20. 10. 1944 je Beograd svoboden. Ivo Andrić nikoli več ne stopi na nemška tla.

Ivo Andrić je bil zaljubljen v književnost, vendar mu tudi ljubezen do žensk ni bila tuja. Tudi če so bile poročene. Tako se je zapletel z ženo pisatelja Gustava Krkleca. Afera se je končala in tako je gospa z dvema pisateljema na koncu ostala sama. 27. 9. 1958 se je Andrić v zrelih letih poročil s precej mlajšo Milico Babić. Milica je s svojim možem delala na poslaništvu v Berlinu pod Andrićevo taktirko. Ker je bil diplomat samski, je Milica opravljala delo njegove spremljevalke na diplomatskih in protokolarnih dogodkih. Mož je bil tiskovni predstavnik. Dobro leto po njegovi smrti se je par poročil. Toda najsrečnejše pisateljevo obdobje ni trajalo dolgo. Po sedmih srečnih letih je Milica umrla za kapjo stara komaj 58 let. 

Odlična biografija svetovno znanega pisatelja Iva Andrića pa tudi zgodovina mračnega obdobja na prostoru nekdanje Jugoslavije, v katerem je Nobelovec živel.

Ocena 5/5

Michael Martens

V požaru svetov - Ivo Andrić

Naslov izvirnika:

Im Brand der Welten, Ivo Andrić. Ein europaisches Leben

Prevod:

Seta Knop

Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 2023

413 strani

"Andrić bo v neštetih različicah vedno znova pisal o tem, kako lahko vera učinkuje in kaj lahko povzroči, kaj vse so pripravljeni ljudje v imenu vere storiti drugim ljudem." (stran 34)

"Kroži šala o vzhodnoevropskem zajcu, ki z območja pod komunistično oblastjo z zadnjimi močmi priskaklja na zahod, k Američanom. Vidi ga zahodni zajec in ga vpraša: Pred čim bežiš zajček?

Pri nas preganjajo slone.

Ampak saj ti nisi slon!

Seveda nisem - ampak nisem prepričan, da lahko to dokažem."

(stran 243/244)

Michael Martens, avtor, ki se je uspešno lotil biografije Nobelovega nagrajenca Iva Andriča, je novinar in dolgoletni dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitunga za Balkan. Rojen je leta 1973 v Hamburgu. Že z dvaindvajsetimi leti je šel v Rusijo kjer je sedem let poročal iz Sankt Peterburga in Kijeva. Od leta 2002 je sedem let poročal iz Beograda. Med 2009 in 2015 je živel v Istanbulu in v Atenah. Od leta 2018 živi in dela na Dunaju za katerega je v nekem intervjuju dejal: "Dunaj je Balkan, le da z boljšim mestnim prometom in slabšo hrano." 

(Prevajalka knjige V požaru svetov, Seta Knop, stran 401)

Trst, pogled s Svetega Justa

Agatha Christie - Potnica iz Frankfurta

 

Potnica iz Frankfurta je precej nenavaden roman moje najljubše pisateljice detektivskih romanov Agathe Christie. V njem ni slavnega detektiva Hercula Poirota, ni radovedne amaterske detektivke Jane Marple, še celo umora ni. 😎

Nastal je nekakšen vohunski triler, ki se začne na letališču v Frankfurtu. Zdolgočaseni angleški diplomat srednjih let, Sir Stafford Nye na letališču čaka letalo za London. K njemu pristopi mlado dekle z zelo nenavadno prošnjo. Naj ji posodi svoj barviti plašč in potni list ter vozovnico. Mora se pretihotapiti na letalo. Prenaša namreč zelo pomemben dokument.

Stafford je sprva začuden. Prošnja je nesmiselna in nevarna. A ravno to zadnje ga je pritegnilo. Sam je mojster v umetnosti spletkarjenja. Privoli, saj je zelo radoveden, kako se bo zadeva razpletla. 

S skrivnostno in hladnokrvno mladenko se srečata v Londonu in Stafford nehote vstopi v svet vohunov in tajnih agentov. Skupaj potujeta po Evropi. V Nemčiji se udeležita pevskega festivala mladih. Glavna zvezda je mladi, svetlolasi lepotec. V visokih krogih se govori, da je fant sin osebe, ki je zagrešila največje zločine v drugi vojni. Je tudi vodja mladih, ki se borijo proti sistemu, politikom ali pa kar tako, važno je, da lahko razbijajo in uničujejo.

Kako naj vladajoči ustavijo mlade, ki se upirajo na vseh koncih sveta! Znanstveniki se lotijo projekta, ki so ga poimenovali Blagot. Cilj projekta je, pri razgrajačih izzvati močno željo, da bi bili drugi srečni. 😊 

Je to možno? Jim bo uspelo narediti svet in ljudi bolj prijazne in empatične?

Ocena: 4/5

Piran

Agatha Chrisstie

Potnica iz Frankfurta

Naslov izvirnika:

Passenger to Frankfurt

Prevod:

Nina Grahek Križnar

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993

217 strani

'Politiki nimajo časa, da bi se poglobili v svet, v katerem živijo. Vidijo svojo državo, ki pa je zanje velikanska volilna tribuna in zdi se jim, da so si z njo za sedaj naložili dovolj dela. Počnejo stvari, o katerih pošteno verjamejo, da bodo izboljšale življenje in nato so presenečeni, ko se to ne zgodi, ker si jih ljudje ne želijo. Na koncu človek pride do sklepa, da si politiki lastijo božansko pravico, da v imenu zavzemanja za dobro stvar ljudem pripovedujejo laži. Ni še tako daleč čas, ko je gospod Baldwin izrekel svoj slavni stavek - "Če bi govoril resnico, bi na volitvah izgubil."'  (Odlomek iz knjige, Agatha Christie - Potnica iz Frankfurta, stran 65)

Novoletni Piran, Tartinijev trg 

Agatha Christie - Zlo pod soncem

Hugh Laurie - Poka puška

 

Hugh Laurie, vsestranski ustvarjalec, pravi multipraktik. Kdo ga ne pozna? Kot dr. House, v nanizanki Zdravnikova vest, je navdušil mnoge. Do solz me je nasmejal v nadaljevanki Črni gad, skupaj z Rowanom Atkinsonom. Sedaj pa še knjiga, satirično kriminalni roman Poka puška, kjer se kljub kriminalu, glavnemu junaku, ki je sarkastičen in duhovit, lahko tudi nasmeješ. 

Šestintrideset letni Thomas Lang, nekdanji vojak gardist dobi zelo nenavadno ponudbo. Za veliko vsoto denarja naj bi ubil podjetnika Alexandra Woolfa. S svojo hčerko Sarah živi v čudoviti georgijanski hiši v Belgraviji. Ponudbo gladko zavrne, a ne zato, ker ne bi potreboval denarja, temveč zato, ker je Lang prijazen, načelen in ne ubija ljudi, a ne 😎

Thomas Lang odide h Woolfu na njegov dom, da bi ga posvaril, vendar ga ni doma. Tam ga napade mišičnjak in Lang se je moral braniti. Tako dobro se je branil, da je napadalec pristal v bolnišnici, Langovo življenje pa se je obrnilo na glavo. 

Lang pade v zapleteno operacijo v katero so vpleteni trgovci z orožjem in pohlepni diplomati. Če ne bo sodeloval, bodo ubili Woolfovo lepo hčer Sarah, v katero se Lang počasi zaljublja, ali pa tudi ne. Sprejme nevarno igro in se vrže v izpolnjevanje ukazov kriminalne združbe. Mu bo uspelo rešiti Sarah, če jo je sploh potrebno rešiti? Mu bo uspelo preživeti v tem nevarnem početju?

Nenavadna zgodba z malo preveč natančnimi opisi orožja. Kljub temu prebrala do konca. 😊

Ocena: 3,5/5

Harley Davidson

Hugh Laurie

Poka puška

Naslov izvirnika:

The Gun Seller

Prevod:

Ljubica Klančar

Založba Vale-Novak, Ljubljana, 2009

326 strani

'Verjetno ste na potovanjih opazili, da motoristi nimajo varnostnih pasov, kar je dobro in slabo. Dobro, ker nihče noče biti privezan na dobrih dvesto kilogramov razgretega železa, ki drsi po cesti. Slabo, ker se ob nenadnem zaviranju motor ustavi, ne pa tudi njegov voznik. Ta nadaljuje pot proti severu, dokler se njegove genitalije ne srečajo z rezervoarjem za gorivo in mu stopijo solze v oči, zaradi česar ne vidi več, zakaj je zavrl in čemu se poskuša izogniti.'  (Odlomek iz knjige, stran 102)

Harley Davidson

John le Carre - Zvesti vrtnar

 

Zelo dobra kriminalka izpod peresa angleškega mojstra vohunsko kriminalnih romanov Johna le Carreja, vendar za današnji čas, ko se Svet spopada s Covid-19, ni ravno pravšnje branje. 😎

Roman Zvesti vrtnar opisuje vso bedo in izkoriščanje s strani farmacevtskih podjetij, ki verujejo samo v enega boga, to je 'bog Dobiček'. Ampak to je samo v romanih, to je fikcija.

Dogajanje je postavljeno v Kenijo. Vse se vrti okoli veleposlaništva Velike Britanije v Nairobiju in tamkajšnjih zaposlenih. Eden izmed njih je diplomat in prvi sekretar pravnega oddelka, štiridesetletni Justin Quayle. Bolj kot z diplomacijo se ukvarja z rožami, ki jih vzgaja kamorkoli ga vodi diplomatska pot. Zdaj nam je že jasno kdo je naš zvesti vrtnar.

Justin se je poročil s petindvajsetletno pravnico Tesso. Tessa se je zaljubila v Afriko. Postala je aktivistka in borka za pravice afriških žensk. Pri tem ji je pomagal tamkajšnji zdravnik in humanitarni delavec dr. Arnold Bluhm. Skupaj sta prišla do grozljivega odkritja. Zdravilo, ki ga je na afriški trg poslala velika farmacevtska korporacija je imelo strašne stranske učinke. Ljudje so umirali, toda vodilni in nedotakljivi, ki so podkupili vse od zdravnikov do politikov, so trdili, da je zdravilo popolnoma varno. 

S tem se ni strinjala niti znanstvenica, ki je odkrila zdravilo, dr. Lara Emrich. Javno je opozorila, da testiranje zdravila še vedno ni tako daleč, da bi ga lahko množično uporabili. Korporacija, ki je skušala prikriti stranske učinke zaradi večjega dobička, je odgovorila z uničenjem ugleda in kariere ter odvzemom laboratorija in vseh ugodnostih, ki jih je uživala zdravnica. 

Tessa in Arnold sta odkrila vse nepravilnosti, tatvine in korupcijo med ministri in birokrati pa tudi podkupovanja in življenja na visoki nogi tako imenovanih humanitarnih delavcev. Vse sta evidentirala in skušala obvestiti najbolj pristojne, za kar sta plačala visoko ceno. Kruto so ju mučili in umorili na obali jezera Turkana, kjer sta zbirala še zadnje podatke.

Justin se je v svoji žalosti odločil, da nadaljuje tam kjer je Tessa končala. Ugotovil bo kaj se jima je zgodilo in kdo je to storil. Spremenil je svoje ime in pod krinko novinarja angleškega časopisa načrtuje serijo člankov o farmacevtskih korporacijah, trgovcih z zdravili in tretjem svetu, kamor so dobavljali slaba in ne do konca preverjena zdravila po astronomskih cenah.

Napeto in grozljivo branje, kljub temu, da je fikcija. 😎

Ocena: 4/5

John le Carre

Zvesti vrtnar

Naslov izvirnika:

The Constant Gardener

Prevod:

K. J.

Založba Učila, Tržič, 2008

494 strani

"Mu ni šlo v nos, ko je kar naprej govorila, kako določena zahodna podjetja, vključno z britanskimi, goljufajo Afričane - jim preveč zaračunavajo za tehnične storitve, jim mečejo predraga zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti? Afričane uporabljajo kot poskusne zajčke, da bi preizkusili nova zdravila, kar se včasih namiguje, a le redkokdaj dokaže?"  (Odlomek iz knjige, stran 89)