Miodrag Majić - Otroci zla

Napeto in srhljivo branje od prve do zadnje strani. Srbski sodnik Miodrag Majić je postavil dogajanje svojega prvenca in  kriminalnega romana Otroci zla, v Beograd.

V razkošni beograjski vili najdejo, na grozovit način umorjenega Radovana Kovača. V stisnjeni dlani so našli cekin. Ubiti je bil poslanec državnega zbora in predsednik vplivne koalicijske stranke. V zelo kratkem času najdejo domnevnega morilca. Osumljenec je 20-letni Dragan Pažin, ki je bil vodja varovanja umorjenega Radovana Kovača. Glavna priča tožilstva, Mira Kovač, bivša žena umorjenega, trdi, da je v noči umora videla osumljenca, ki je bežal iz hiše.

Zdelo se je, da bo zadeva zelo hitro rešena. Priča in vsi najdeni dokazi na prizorišču so kazali, da ima tožilstvo pravega osumljenca. Da obramba ne bi zavlačevala, namestnica javne tožilke Ana Basta prosi svojega nekdanjega partnerja in odvetnika kazenskega prava Nikolo Bobića, da prevzame obrambo obtoženega. Milo rečeno, zelo nenavadna prošnja a uslišana.

Nikoli Bobiću je zadeva dišala po politično motiviranem umoru, zato sprva ni želel sprejeti obrambe. S takimi primeri se on ne ukvarja. Če pa njegova Ana to želi, se bo pa ja potrudil. 😎 Nikoli niti na kraj pameti ne pade v kaj se je vpletel. Dragana reši obtožbe in izpustijo ga na prostost. Nikola pa si nakoplje jezo tožilstva pa še koga. Umori se nadaljujejo. Ubijejo preiskovalca, ki ga je Nikola po tihem imel za morilca. Tudi ta ima v dlani cekin. Umor podtaknejo Nikoli saj se je preveč vneto lotil odrivanja morilca. 

Nikola se skrije. S pomočjo prijatelja detektiva poskušata ugotoviti kaj pomeni cekin, ki sta ga imela umorjena v roki. Zdi se mu, da je to ključ do odkritja morilca. Cekin ju pripelje do Bosne in krvave vojne, ki se je dogajala v devetdesetih letih. Oba umorjena sta v vojni sodelovala. 

Kaj pa, če je vse res 😎

Ocena: 4/5

Miodrag Majić

Otroci zla

Naslov izvirnika:

Deca zla

Prevod:

Tanja Bulajić

Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022

Zbirka Krimi

440 strani

"Edini odvetnik, ki sem ga hotel za svojega sina, ste vi. Če mu ne morem priskrbeti obrambe, ki bi mu po mojem prepričanju pomagala, je vseeno, kako bo ime njegovemu zagovorniku v postopku, v katerem ga bo sistem zagotovo poslal v nezasluženi zapor. V vsakem primeru hvala, da ste me sprejeli in prisluhnili moji zgodbi." (Odlomek iz knjige Otroci zla, srbskega avtorja in sodnika Miodraga Majića, stran, 44)

Jelka Ovaska - Lovke

 

Jelka Ovaska je v svojem romanu Lovke, opisala dogajanje v Sloveniji, v zadnjih štiridesetih letih, ko smo prešli iz socializma v najbolj kruto obliko kapitalizma. Peščica ljudi je v divji privatizaciji bajno obogatela, večina pa kot večina, pač ni bajno obogatela. 😎 Seveda je roman Jelke Ovaska samo fikcija. A kaj pa, če je vse res?

V tej peščici povzpetnikov je tudi Viktor Šibrer, direktor družbenega podjetja, ki se ukvarja s prevozništvom. Po osamosvojitvi in privatizaciji, je hitro postal večinski lastnik podjetja. H sodelovanju je pritegnil tudi svojega nečaka Igorja iz Kanade, ki je v Sloveniji iskal svoje korenine. Je sin Viktorjevega brata, ki je v Kanadi umrl v prometni nesreči. Igorja je posvojila dobra družina s slovenskimi koreninami. Diplomiral je iz prava, dobro je obvladal računalniške programe in tako je bil ravno pravšnji za hitro rastoče prevozniško podjetje. 

Igor se je poročil z Evo Braska. Skupaj s še tremi sestrami in mamo Ines, so glavne junakinje romana Lovke. Mama Ines Braska je priznana kriminologinja in profesorica v Ljubljani in na Dunaju. Hčerke so univerzitetno izobražene, rahlo odtujene in razpršene po Evropski uniji. 

Zgodba družine petih žensk je nekakšna protiutež zgodbi Viktorja Šibrerja in njegovi poslovni in finančni lakomnosti.

Podjetje Viktorja Šibrerja raste in širi svoje lovke na vsa mogoča področja, od gradbeništva in prodaje stanovanj do stavnic in turizma. Igor je vesel, da gre podjetju tako dobro. Tudi sam in njegova družina imajo od tega korist. Postajajo bogataški sloj družbe. Čudi se kako stricu vse to uspeva v tako kratkem času. Ko odkrije, da večina poslov ni zakonita in da vse skupaj nadzoruje mafijska 'famiglia', izgine iz Ljubljane, ne da bi komu povedal kam odhaja. 

Kmalu zatem se začne polom Viktorjevega imperija. Računalniški programi preusmerjajo kredite bank in nagrabljeno gotovino, sled vodi vse do Kitajske. V podjetju ni nikogar, ki bi znal ustaviti program.

Tudi sestre ne sedijo križem rok. Vse moči in znanje uporabijo, da bi našle Igorja. Vse bolj so prepričane, da z nečednimi posli nima nič. Morajo ga najti.

Super slovenska kriminalka o slovenski tranziciji, divji privatizaciji in plenjenju družbene lastnine. Še dobro, da je prišel dečko iz Kanade, da pove, ustavite konje, to ni po pravilih in zakonih. Vse bolj pa se mu dozdeva, da je bila država razprodana, še predno je nastala.😞

Ocena: 4/5

Jelka Ovaska

Lovke

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014

Zbirka Krimi

371 strani

"Tovornjake čim prej spravi na varno. Potrudi se, da boš na pravi strani, ko bo šlo zares. In še, čimprej se znebi partije. Prihaja čas za obračanje fesa po vetru, mnogi zadrti partijci se že preoblačijo. Kameleoni bodo visoka moda," je slikovito pomenljiv Matevž. Viktorjev dvom, da v Sloveniji tega ni, Matevž gladko zavrne s primerom iz štajerskega konca. Zagrizen komunistični uradnik se že prilizuje krogom, ki pripravljajo odcepitev Slovenije, in prav nič čudnega ne bo, če bo ob prevratu postal general. (Odlomek iz knjige Lovke, Jelke Ovaska, stran 83)

Slovenska kriminalka:

Avgust Demšar - Tajkun

John le Carre - Zvesti vrtnar

 

Zelo dobra kriminalka izpod peresa angleškega mojstra vohunsko kriminalnih romanov Johna le Carreja, vendar za današnji čas, ko se Svet spopada s Covid-19, ni ravno pravšnje branje. 😎

Roman Zvesti vrtnar opisuje vso bedo in izkoriščanje s strani farmacevtskih podjetij, ki verujejo samo v enega boga, to je 'bog Dobiček'. Ampak to je samo v romanih, to je fikcija.

Dogajanje je postavljeno v Kenijo. Vse se vrti okoli veleposlaništva Velike Britanije v Nairobiju in tamkajšnjih zaposlenih. Eden izmed njih je diplomat in prvi sekretar pravnega oddelka, štiridesetletni Justin Quayle. Bolj kot z diplomacijo se ukvarja z rožami, ki jih vzgaja kamorkoli ga vodi diplomatska pot. Zdaj nam je že jasno kdo je naš zvesti vrtnar.

Justin se je poročil s petindvajsetletno pravnico Tesso. Tessa se je zaljubila v Afriko. Postala je aktivistka in borka za pravice afriških žensk. Pri tem ji je pomagal tamkajšnji zdravnik in humanitarni delavec dr. Arnold Bluhm. Skupaj sta prišla do grozljivega odkritja. Zdravilo, ki ga je na afriški trg poslala velika farmacevtska korporacija je imelo strašne stranske učinke. Ljudje so umirali, toda vodilni in nedotakljivi, ki so podkupili vse od zdravnikov do politikov, so trdili, da je zdravilo popolnoma varno. 

S tem se ni strinjala niti znanstvenica, ki je odkrila zdravilo, dr. Lara Emrich. Javno je opozorila, da testiranje zdravila še vedno ni tako daleč, da bi ga lahko množično uporabili. Korporacija, ki je skušala prikriti stranske učinke zaradi večjega dobička, je odgovorila z uničenjem ugleda in kariere ter odvzemom laboratorija in vseh ugodnostih, ki jih je uživala zdravnica. 

Tessa in Arnold sta odkrila vse nepravilnosti, tatvine in korupcijo med ministri in birokrati pa tudi podkupovanja in življenja na visoki nogi tako imenovanih humanitarnih delavcev. Vse sta evidentirala in skušala obvestiti najbolj pristojne, za kar sta plačala visoko ceno. Kruto so ju mučili in umorili na obali jezera Turkana, kjer sta zbirala še zadnje podatke.

Justin se je v svoji žalosti odločil, da nadaljuje tam kjer je Tessa končala. Ugotovil bo kaj se jima je zgodilo in kdo je to storil. Spremenil je svoje ime in pod krinko novinarja angleškega časopisa načrtuje serijo člankov o farmacevtskih korporacijah, trgovcih z zdravili in tretjem svetu, kamor so dobavljali slaba in ne do konca preverjena zdravila po astronomskih cenah.

Napeto in grozljivo branje, kljub temu, da je fikcija. 😎

Ocena: 4/5

John le Carre

Zvesti vrtnar

Naslov izvirnika:

The Constant Gardener

Prevod:

K. J.

Založba Učila, Tržič, 2008

494 strani

"Mu ni šlo v nos, ko je kar naprej govorila, kako določena zahodna podjetja, vključno z britanskimi, goljufajo Afričane - jim preveč zaračunavajo za tehnične storitve, jim mečejo predraga zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti? Afričane uporabljajo kot poskusne zajčke, da bi preizkusili nova zdravila, kar se včasih namiguje, a le redkokdaj dokaže?"  (Odlomek iz knjige, stran 89)