Agatha Christie - Sophie Hannah, Skrivnost treh četrtin

Zelo vesela sem 'vstajenja' slavnega detektiva Hercula Poirota. Oživila ga je angleška pisateljica Sophie Hannah, ki si je nadela čevlje Agathe Christie in napisala že tretji detektivski roman s Poirotom v glavni vlogi. Če me prvi, Zaprta krsta, ni najbolj navdušil, sem s tem tretjim precej bolj zadovoljna. 😎

Tokrat se med obtoženci znajde tudi sam Hercule Poirot. Zaenkrat neznana oseba pošlje štiri pisma ljudem, ki na prvi pogled, niso povezani med seboj. V vsakem pismu je obtožba, da so umorili Barnabasa Pandyja in vsako pismo nosi podpis Hercula Poirota.

Barnabas Pandy je imel 94 let. Z dvema vnukinjama in dvema pravnukoma ter batlerjem je živel v razkošnem podeželskem dvorcu ne daleč od Londona. Nekega dne so ga našli utopljenega v domači banji. Žalostni dogodek so policisti obravnavali kot nesrečo, toda pisma, ki so jih kasneje dobili štirje naslovniki, med njimi tudi ena od njegovih vnukinj, so namigovala, da je šlo za umor. Kdo je poslal pisma, zakaj in zakaj prav tem štirim, ki na prvi pogled nimajo prav nič skupnega? A samo na prvi pogled. Glede na to, da je vsa pisma podpisal Poirot, se ta čuti dolžnega, da zadevo podrobno razišče. Ugotovi, da so naslovniki še kako povezani. Trije so pismo v jezi uničili, ko pa končno dobi v roke eno od pisem, se zgrozi ob misli, da je lahko kdo pismo napisano v takem slogu, pripisal njemu, velikemu detektivu. V pismu pa dobi še eno sled. Pisalni stroj, na katerem so ga napisali, ima okvarjeno črko e. Poirot in Edward Catchpool, inšpektor pri Scotland Yardu, se skupaj lotita zapletenega raziskovanja, ki je napeto branje vse do zadnje strani. Agatha Christie bi bila zadovoljna. 😎

Agatha Christie
Sophie Hannah
Skrivnost treh četrtin

Naslov originala:
The Mystery of Three Quarters

Prevod:
Jerca Kos

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019
Zbirka Krimi
367 strani



'Poirot se je v svoji materni francoščini zahvalil višjim silam, ko je videl, da tudi v tem primeru obstaja neka taka podrobnost. Zaposlen je bil s primerjavo dveh kosov papirja, na katera je natipkal natanko iste besede, ko je najprej zaslišal in nato še zagledal Skoka. Pes je pritekel dol po stopnicah in skozi vežo. Skočil je na Poirota in ga tako pozdravil. Za njim je po stopnicah pritekla Annabel Treadway. "Skokec, dol. Dol, Skok! Monsieur Poirot gotovo noče, da ga ližeš po obrazu."
Detektiv tega res ni hotel. Psa je potrepljal in upal, da bo Skok to sprejel kot razumen kompromis.' 😊
(Odlomek iz knjige, stran, 254)

Sophie Hannah - Zaprta krsta, Novi primer Hercula Poirota

353. člen kazenskega zakonika, Tanguy Viel

Moderni roman, 353. člen kazenskega zakonika, ki ga je napisal francoski pisatelj Tanguy Viel, ima zelo moderno, novodobno in tudi aktualno zgodbo. V ospredju je velika gradbena prevara, v kateri so opeharili male ljudi, jim vzeli denar za stanovanja, ki jih niso nikoli zgradili pa tudi denar so veselo zapravili za svoje luksuzne potrebe. In kar je najhujše, tem sleparjem se je zdelo, da ne delajo nič narobe. 😎

Zgodba je napisana večplastno in s časovnimi preskoki. Začne se z najdbo trupla v morju. Gre za Antoina Lazeneca, ki je opetnajstil številne prebivalce Bresta in jih pahnil v revščino. Pripoveduje jo osumljenec umora, ki je z utopljencem skupaj ribaril, Martial Kermeur, sodniku, ki ga zaslišuje. Kermeur je bil oskrbnik starega gradu in parka, s čudovitim pogledom na morje, v francoski Bretanji. Pred vhodom v park je bila manjša hiša v kateri je živel z ženo in sinom. Ko je ta odšla, sta v hiški ostala sama s sinom. 

Na ta čudoviti a zanemarjeni in zapuščeni stari grad, je vrgel oko nepremičninar, gradbenik in bog vedi kaj še vse, Antoin Lazenec. Ljudem je pompozno predstavil veliki projekt s stanovanji in kopališkim centrom, parkom, da o razgledu na morje niti ne govorim. Izkaže se, da je podli slepar. Od obljubljenega je ostal samo pogled na morje. Opeharjeni so bili delavci arzenala, ki so jih odpustili in so dobili kar lepo odpravnino. Nekateri so si kupili čoln in z njim ribarili, precej pa jih je nasedlo Lazenecu. Tudi naš osumljenec Kermeur. Še najslabše pa se je zgodilo županu, ki je mrhovinarja tudi pripeljal do gradu in mu za velikopotezni načrt namenil kar nekaj milijonov frankov. Da je nesreča še večja, denar ni bil njegov, vzel ga je iz mestne blagajne, v upanju, da bo mestu pomagal do blaginje. Nesreče in sramote ni prenesel, storil je samomor.

Kermeur se je pred sodnikom razgovoril kot pri spovedi. Številni so bili prizadeti, tudi njegov sedemnajstletni sin Erwan, ki je hotel maščevati očeta in pristal v zaporu.

Kako se bo odločil sodnik! Bo Kermeurja obtožil umora in ga poslal v zapor ali pa bo uporabil 353. člen kazenskega zakonika, ki mu omogoča, da v zadevi odloči po zdravi kmečki pameti!

Tanguy Viel
353. člen kazenskega zakonika

Naslov originala:
Article 353 du Code penal

Prevod:
Aleš Berger

Cankarjeva založba Ljubljana, 2019
Moderni klasiki
122 strani

'353. člen kazenskega postopka: zakon ne zahteva od sodnikov, da pojasnijo, kaj jih je prepričalo, ne predpisuje pravil, od katerih bi bili odvisni zanesljivost in neizpodbitnost pričevanja, predpisuje pa jim, da se v tihi zbranosti vprašajo in skušajo s čisto vestjo dognati, kakšen vtis so na njih naredili dokazi, predloženi zoper obtoženca, in tisti v njegovo obrambo. Zakon jim nalaga le to vprašanje, ki zaobsega vse njihove dolžnosti; Ste v sebi globoko prepričani?'
(Roman, 353. člen kazenskega zakonika, stran 110)

Francoski pisatelj Tanguy Viel, se je rodil 27. decembra 1973. v mestecu Brest, kamor je tudi umestil dogajanje zgoraj omenjenega romana 353. člen ...

Kje si, Gobi? - Dion Leonard

Nova "pasja" knjiga, za vse pasjeljubce. Kje si, Gobi? Zgodba o simpatičnem rjavem mešančku, ki z roba puščave Gobi prispe vse do Edinburga, a vmes se je zgodilo še marsikaj.

Avstralski ultramaratonec Dion Leonard, ki s svojo ženo Lucjo živi v Edinburgu, se odpravi na Kitajsko, na večetapni ultramaraton. 250 kilometrov teka čez gorovje Tian Shan, čez peščene sipine in prostrano puščavo Gobi, ki žari v ognjenih barvah kot površje Marsa. Pogoji so peklenski. Vzpon, tudi do 2700 metrov nadmorske višine, mraz, skale, kamnite poti, a vsaj razgledi so enkratni. Nato pa spust v vročino, ki se dvigne tudi na 55 stopinj i tek po puščavi, ob suhih rečnih strugah in skozi redko posejane vasi, od ene kontrolne točke do druge. Tekači so prenočevali v jurtah, velikih šotorih, kjer se je nekega dne prikazal mali kuža, pravzaprav je bila samička, in spremenila Dionu življenje. Vsekakor na bolje. 😍

Mala psička se je vzpenjala h tekačem in prosila za košček hrane. Čeprav je vsak tekač svojo zalogo hrane nosil s seboj v nahrbtniku, je marsikateri z veseljem prepustil košček tudi kosmatinki. Dion je opazoval dogajanje in si mislil, da on pa že ne bo dajal hrane kužku. A to je bil račun brez krčmarja. Kuža se je odločil drugače. Zastrmela se je v Dionove živo rumene gamaše, nato pa je dvignila glavo in ga pogledala v oči in rodila se je brezmejna ljubezen na prvi pogled. Odtlej ga je vseskozi spremljala. Vztrajna in trdoživa psička je z njim pretekla kar tri etape, to je dobrih 120 kilometrov. Na vsaki kontrolni točki pa je bila prava zvezda tekmovanja.

Še pred koncem tekmovanja se je Dion odločil, da bo kosmatinko, ki mu je tako močno zlezla pod kožo in segla v srce, odpeljal s seboj v Edinburg. Poimenoval jo je Gobi, po puščavi v kateri sta se spoznala. A tu se zgodba močno zaplete. Dion odpotuje na Škotsko, Gobi pa zaupa eni od organizatork ultramaratona v dobri veri, da bo poskrbela za vse potrebne dokumente in cepljenja, ki jih kuža potrebuje za potovanje v drugo državo. A mala Gobi skrivnostno izgine.

Kot se pogosto zgodi, take zgodbe ljudi zelo ganejo in v financiranje iskanja Gobi so se vključili tako mediji kot posamezniki. Dion se je vrnil na Kitajsko, da bi s skupino ljudi poiskal Gobi. Izgubila se je v mestu Urumči na severu Kitajske, ki ima okoli tri milijone prebivalcev. Kot bi iskali iglo v senu. Ali jim bo uspelo? Bo Gobi zopet našla svojega ultramaratonca in z njegovo družino, v kateri domuje tudi maček, končno zaživela na Škotskem.

Dion Leonard
in Craig Borlase
Kje si, Gobi?
Majhen pes z velikim srcem

Naslov originala:
Finding Gobi
A little dog with a very big heart

Prevod:
Živa Hren

Društvo Zaživi življenje, Log pri Brezovici, 2019
267 strani



"Ozrl sem se navzdol in zagledal psa, ki sem ga spoznal sinoči. Stal je pri mojih nogah in strmel v živo rumene gamaše, s katerimi sem imel pokrite copate. Nekaj časa je stal kot uročen in nenehno mahal z repom. Nato je naredil nekaj zelo nenavadnega. Dvignil je pogled; najprej je motril moje noge, nato trup v rumeni majici in nazadnje obraz. Zagledal se mi je naravnost v oči; nisem mogel pogledati stran."
(Odlomek iz knjige, stran 48)

Podobno:

Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom

Moje življenje v pasjih šapah

Ernest Hemingway, Pariz - premični praznik

Pariz - premični praznik je zbirka krajših zgodb, ki govori o času, ko je Hemingway živel v Parizu, med leti 1921. do 1926, s svojo prvo ženo Hadley in še ne enoletnim sinom. O času, ko je zapuščal novinarsko delo in se posvečal pisateljevanju. Drobna knjižica je bila po vsej verjetnosti tudi osnova za nastanek romana Pariška žena, pisateljice Paule McLain.

Hemingway je knjigo začel pisati na Kubi leta 1957. in jo dokončal v drugi polovici leta 1960. v Ketchumu,  malo pred smrtjo.

V romanu Pariz - premični praznik, se piše leto 1921. Ernest Hemingway (1899-1961) je pisatelj začetnik. Opušča poročevalsko delo za časopise v Torontu in se popolnoma posveti pisateljevanju. Piše zgodbe in novele, v glavnem o stvareh, ki jih dobro pozna. Trudi se jih prodati a zaenkrat brez večjega uspeha. V Parizu živi z ženo Hadley in sinkom. Rad obiskuje določene restavracije kjer piše, bere, opazuje in uživa ob dobri hrani in vinu.

Rad se sprehaja ob reki Seni kjer so na obrežjih postavljene stojnice s knjigami. Rad stavi na konjskih dirkah. Obožuje smučanje, poleti plavanje in morje. Rad ima boks in bikoborbe. Rad ima svojo ženo in sina. Rad ima ženske. Hadley je zvest mož, a kako dolgo, je samo vprašanje časa. 😎

Hemingway se druži z umetniki, slikarji in pisatelji, eni že uveljavljeni, drugi, tako kot on, v nastajanju. Med njegovimi prijatelji je pisatelj Scott Fitzgerald (1896-1940), ki je pravkar izdal svoj roman Veliki Gatsby. Z njegovo prodajo ni prav zadovoljen, toda obeta se mu tudi pisanje scenarija za film.

Hemingway obiskuje Gertrude Stein (1874-1946). Modernistična pisateljica in zbiralka umetniških slik ter oboževalka Picassa. Marsikaj mu svetuje in marsikaj Hemingway tudi ne upošteva. Njegovo generacijo ameriških umetnikov, ki se znajdejo in ustvarjajo v Parizu, označi za "izgubljeno generacijo".

Pariz - premični praznik je avtobiografska pripoved, kjer nam Hemingway  na odkrit način in včasih tudi z ostrim jezikom pripoveduje o svojih pariških prijateljih, ki danes spadajo med klasike svetovne umetnosti.

Ernest Hemingway
Pariz - premični praznik

Naslov izvirnika:
A moveable feast

Prevod:
Frančišek Mlakar

Založba Obzorja Maribor, 1991
146 strani


"Potem sem se spet lotil pisanja in se poglobil v zgodbo in se v njej izgubil. Zdaj sem jo pisal jaz, nastajala ni več sama, in pogleda nisem več dvignil, nisem se več zavedal časa niti nisem vedel, kje sem, in tudi novega ruma St. James si nisem več naročil. Dovolj mi je bilo ruma St. James in nanj sploh nisem pomislil. Potem je bila zgodba napisana in bil sem zelo utrujen. Prebral sem poslednji odstavek in potem sem dvignil pogled in se ozrl k dekletu, vendar je že odšlo. Upam, da je odšla z dobrim moškim, sem pomislil. Toda bil sem žalosten."
(Odlomek iz knjige, stran 11)

Pariška žena, Paula McLain

Roman Pariška žena je zgodba, ki jo pripoveduje prva žena ameriškega super pisatelja Ernesta Hemingwaya. V dvajsetih letih 20. stoletja sicer še ni bil super pisatelj, vendar so se zametki že kazali in Hadley Richardson jih je prepoznala in spodbujala.

V tistem času si je Ernest Hemingway malo opomogel od grozot prve svetovne vojne v kateri je bil tudi ranjen.  Preživljal se je s pisanjem oglasnih sporočil za različne revije. Pisal je tudi kratke zgodbe, ki so mu jih revije večkrat zavrnile. Njegova velika želja je bila pisati leposlovje, napisati veliki roman in postati slaven pisatelj. Hvala bogu, da je bil vztrajen 😎

Hadley in Ernest Hemingway se kmalu po poroki, ki je bila leta 1921, odpravita v Pariz kjer si v delavski četrti najdeta skromno bivališče. Ernest upa, da bo tu našel navdih in zanos za pisanje. Med tem še vedno piše za revije, poroča tudi z vojnih območjih, kot je bila grško-turška vojna.

Ernest Hemingway se v Parizu srečuje z umetniki in pisatelji, med njimi tudi Scott Fitzgerald, ki v tem času izda novi roman Veliki Gatsby. Pomagajo mu in ga spodbujajo k pisanju. Hadley mu ves čas stoji ob strani in mu pomaga po svojih močeh. Mlada zaljubljenca, kljub bolj žalostnem stanju na računu, kar precej potujeta po Evropi. Zelo rada smučata zato po nekaj mesecev preživita v Švici ali Avstriji. Poleg boksa, se Ernest vse bolj navdušuje za bikoborbe. Španija mu postane drugi dom, bikoborbe v Pamploni in Madridu pa pravi navdih za nove zgodbe in knjigo.

Ernest je bil zaljubljen v Hadley in pisateljevanje. Rad je imel družbo, boks, potovanja, tudi pijača je bila vedno pri roki. Bil je ponosen človek in poln načrtov, bil je pustolovec in zelo zabaven pa tudi vihrav. Marsikdaj je pokazal svoje boksarske veščine tudi, ko ga je kdo razjezil. Oboževal je pohvale. Tudi drugi so ga imeli radi, otroci, moški, kužki, še najbolj pa ženske. Slednje je oboževal tudi sam, saj se je kar štirikrat oženil. Zaradi druge ženske se je velika pariška ljubezen končala. Med njima je ostalo prijateljstvo, ki je trajalo vse do Hemingwayeve prerane smrti.

Paula McLain
Pariška žena

Naslov izvirnika:
The Paris Wife

Prevod:
Vesna Česnik Korošec

Založba KMŠ, Hiša knjig, Maribor, 2019
445 strani


"Montparnasse je bila najboljša četrt za umetnike in pisatelje. Dokler ne bi našla stanovanja, bi morala bivati v Hotel Jacobu na Rue Bonaparte. Bil je čist in ugoden in v bližini je bilo moč najti veliko ameriških intelektualcev. Na koncu se je Anderson usedel za mizo in napisal Ernestu predstavitvena pisma več slavnim izseljencem, ki jih je nedavno spoznal in se z njimi spoprijateljil, vključno z Gertrude Stein, Jamesom Joyceom, Ezro Poundom in Sylvio Beach. Vsi si bili ali bodo kmalu postali velikani umetnosti in literature ...
... Vsako pismo je v bistvu sporočalo isto, da je bil Ernest Hemingway neuveljavljen mladi poročevalec, čigar 'izjemni talent' ga bo ponesel daleč prek novinarskih voda."
(Odlomek iz knjige, stran 109/110)

Paula McLain se je rodila leta 1965. v Kaliforniji. Piše knjige leposlovja, ki jih izdaja New York Times. Pariška žena je postala mednarodna uspešnica, prevedena je v štiriindvajset jezikov. V mladosti sta njo in sestri zapustila oba starša, tako so več let preživele v rejniških družinah. Danes je uspešna pisateljica. S svojo družino živi v Clevelandu. (paulamclain.com)

Bill Clinton in James Patterson: Kje je predsednik?

Ko združita moči zelo plodovit ameriški pisatelj kriminalnih romanov James Patterson in bivši ameriški predsednik, ki je obiskal tudi Ljubljano, Bill Clinton, nastane berljiv in napet roman.

Avtorja sta ustvarila sodobno fikcijo, ki ni daleč od resnice. V glavni vlogi so sovražni hekerji, ki načrtujejo  kibernetski napad na državo, v tem primeru na Ameriko.

Krutih dejanj alla Patterson, zaradi katerih ga ne berem več, v romanu ni, a že misel na to kako zelo smo postali odvisni od računalnikov in, da lahko nekdo na daljavo z računalniškim virusom spravi državo v srednji vek in kaotično stanje pa tudi ni daleč od grozljivke.

Mlada hekerja, fant in dekle iz ene od vzhodno evropskih držav, ustvarita in namestita računalniški virus, ki bi ob sprožitvi Ameriko prestavil v srednji vek. Ko se zavesta kaj sta storila, se odločita stopiti v stik z ameriškim predsednikom. Onemogočila bosta virus v zameno za amnestijo, za katero naj bi posredoval predsednik. Uspe jima priti do predsednika. Ločeno. Vsak od njiju pozna polovico ključa za odstranitev virusa. Predsednik jima verjame in informacijo vzame zelo resno.

Predsednik je vdovec. Pred kratkim mu je umrla žena. Ima hčer, ki študira v Parizu. Sodeloval je v iraški vojni kjer je bil tudi ujetnik in doživel ter preživel mučenje. Vse je prestal in postal ameriški heroj.

Zelo resno je bolan toda kljub temu se junaško, kot se za heroja spodobi, vrže v boj s sovražnim virusom. Domovina je na prvem mestu. Obda se s peščico zanesljivih strokovnjakov. Dekle, ki je ustvarilo virus, ubijejo plačani morilci s hribovitega Balkana. Ostane mu še fant, ki je virus razširil. Nemčija in Izrael pošljeta na pomoč svoje strokovnjake, prav tako Rusija, čeprav jo sumijo, da je tudi sama vpletena v zaroto. Na žalost pa je zarotnik oziroma izdajalec tudi v Beli hiši.

Začne se bitka s časom, virus lahko izbruhne vsak čas. Ugotoviti morajo geslo s katerim lahko ustavijo virus. Računalniškim veleumom nikakor ne uspe odkriti gesla in izbrisati virusa. Hvala bogu, da herojski predsednik uporablja zdravo kmečko pamet, s katero se lahko rešijo tudi zelo zapletene stvari. Mu bo uspelo?

Bill Clinton
James Patterson
Kje je predsednik?

Naslov originala:
The President is Missing

Prevod:
Teja Mejak

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018
Zbirka Krimi
525 strani


"Demokratično udeležbo žene svet takojšnjega zadoščenja - Twitter, Snapchat, Facebook in štiriindvajseturne novice. Sodobno tehnologijo uporabljamo za povrnitev k primitivnim oblikam medčloveških odnosov. Mediji vedo, kaj se prodaja - razprtije in razdvajanja. To je tudi hitro in lahko. Jeza vse prepogosto obrodi več sadov kot odgovori; zamere več kot razum; čustva prevladajo nad dokazi. Licemerska posmehljiva opazka, pa naj bo še tako za lase privlečena, velja za odkrito. medtem ko se umirjen, utemeljen odziv zdi zrežiran in zlagan. To me spominja na staro politično šalo: Zakaj ti ljudje že na prvi pogled niso všeč? To človeku prihrani veliko časa.
Kam je izginilo objektivno poročanje?"
(Odlomek iz knjige, stran 69)

Thrity Umrigar, Skrivnosti med nama

Roman, indijsko-ameriške pisateljice Thrity Umrigar, Skrivnosti med nama, je nadaljevanje romana Razdalja med nama. Glavna junakinja je Bhima. Dobila je odpoved pri bogati družini za katero je delala kar dvajset let.

Bhima je brez dela. S svojo vnukinjo Majo živi v revnem predelu Mumbaja. Na vso moč se trudi najti delo pri kakšni družini. Ne more razumeti, da je gospodarica Sera zaščitila svojega pokvarjenega zeta, njej pa odpovedala službo, ker je povedala resnico o njem.

Bhima je revna a ponosna ženska. Ne bo prosila odpuščanja, saj je pravilno ravnala in se postavila na stran svoje vnukinje. Bhima je iznajdljiva in pridna delavka. Najde si delo gospodinje, nenačrtovano pa se znajde v poslu s prodajo sadja na trgu.

Na tržnici spozna Parvati. Vse kar ta ima je majhen prostor na pločniku kjer čepi in prodaja cvetačo. Je starejša, nergava ženska, tudi psovke ji niso tuje in Bhima je zgrožena, da lahko take besede pridejo iz ženskih ust. Kljub temu najame ta ubogi Parvatin prostor in ženski se vsak dan bolj spoznavata in zbližujeta, čeprav sta po obnašanju svetlobna leta narazen. Parvati je nekoč imela družino, mlajše brate, mamo in očeta, ki ga je oboževala. Bili so revni in na dnu kastnega sistema. Ko mama zboli in njihova majhna njiva že dve leti ni videla niti kaplje dežja, se oče s težkim srcem odloči in mlado Parvati proda. Deklica pristane v bordelu. Sreča v nesreči je, da se je prikupila lastnici in jo je ta vzela pod svojo zaščito. Naučila jo je brati, pisati in računati. Pri slednjem je bila tako dobra, da je kasneje vodila poslovne knjige. A to ni dolgo trajalo.

Kljub vsemu je v življenju prestala pravo kalvarijo. Spoznala je dno sprevrženosti in nasilja. Prav nič ni čudno, da je v ženski toliko zagrenjenosti in sovraštva, predvsem do moškega spola. Žarek sonca posije v njeno življenje, ko spozna Bhimo. Njun odnos se počasi a zanesljivo spremeni v navezanost in prijateljstvo. Revni ženski, obe na dnu kastnega sistema, a tako različni po obnašanju in življenjskih izkušnjah.

Pretresljiva zgodba o ženskah v najbolj revnem predelu Mumbaja v Indiji, kjer so dekleta in žene zelo malo vredne. So zgolj delovna sila v moževem ali očetovem domu in z njimi lahko počnejo kar se jim zljubi. Žalostno. Upam, da danes ni več tako.

Thrity Umrigar
Skrivnosti med nama

Naslov izvirnika:
The Secrets Between Us

Prevod:
Ljubica Karim Rodošek

Hiša knjig
Založba KMŠ, Maribor, 2019
413 strani



"Nenadoma Bhima spregleda. Vidi, kako težko se Parvati trudi. Vse to je fasada, igranje - trdoživost, cinizem, žaljenje svojega očeta. Dejansko pa pred njo sedi prestrašeno, strto človeško bitje, ženska, ki ima celo manj nadzora nad svojim življenjem kot ona sama. Še enkrat začuti globoko hvaležnost za Majo, ki usmerja njeno življenje. Toda za razliko od nje Parvati nič ne priklepa na zemljo."
(Odlomek iz knjige, stran 264)

Thrity Umrigar se je rodila v Mumbaju, v Indiji, leta 1961. Tam je tudi diplomirala. Pri enaindvajsetih letih se je preselila v Ameriko in postala profesorica angleščine. Poleg pisateljevanja se ukvarja tudi z novinarstvom. (umrigar.com)

Peter James, Na smrt preprosto

Michael Harrison, mlad in uspešen podjetnik, je bil že od nekdaj vodja šestih prijateljev, s katerimi so marsikaj ušpičili. Bil je idejni vodja vseh nenavadnih potegavščin. Ko je druščina odrasla in so se prijatelji drug za drugim poročali, je vsakemu od njih priredil fantovščino, ki so jo še dolgo pomnili, saj je bila bolj kruta kot ne.

Končno je prišla na vrsto tudi Michaelova fantovščina. Prijatelji so pripravljeni na kruto maščevanje. Kako kruto bo, se niti ne zavedajo. Po obisku nekaj pivnic in ko so bili že dobro okajeni, so pijanega Michaela zaprli v krsto, mu dali voki-toki in ga živega zakopali v grob. Za dihanje so mu v majhno luknjico vtaknili cev. Je lahko še bolj kruto? Lahko.

Štirje pijani prijatelji, peti, ki je tudi Michaelov poslovni partner, je zaradi zamude letala odsoten, se s kombijem odpeljejo. Alkohol, objestnost in prehitra vožnja botrujejo hudi prometni nesreči v kateri umrejo trije prijatelji, četrti pa umre v bolnišnici, nekaj dni kasneje.

Sorodniki in prijatelji so zaradi nesreče pretreseni in v šoku. Toda kje je Michael? Njegova nevesta Ashley Harper je prepričana, da se mu je nekaj zgodilo, saj bi se v nasprotnem gotovo oglasil po telefonu ali kako drugače sporočil, da je z njim vse v redu.

Glede na to kakšen sloves ima Michael, so policisti sprva prepričani, da je to zopet ena njegovih potegavščin in se bo že pojavil, takoj ko bo izvedel za hudo nesrečo. Vse bolj pa je jasno, da je zadeva zrela za komisarja Roya Gracea. Mu bo uspelo pravočasno najti Michaela? Kako to, da Mark, ki je organizator fantovščine, nima pojma kje bi lahko bil prijatelj. In lepa, prijazna zaročenka Ashley, ki se vsem takoj prikupi, je tudi v resnici takšna? S takimi in podobnimi vprašanji se ukvarja komisar Grace. Pisatelj Peter James, nas skozi napeto zgodbo, z mnogimi preobrati, pripelje do zadnje strani, ko smo tudi bralci prav tako izmučeni kot komisar s svojo ekipo. 😎


Peter James
Na smrt preprosto

Prvi primer komisarja Roya Gracea

Naslov izvirnika:
Dead simple

Prevod:
Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2016
398 strani




Grace je prikimal. "Tale Michael Harrison je ambiciozen in zaposlen poslovnež. Jutri zjutraj naj bi se poročil z žensko, ki se vsem po vrsti zdi nepopisno lepa. Dvajset minut pred usodno prometno nesrečo, v kateri so življenje izgubili štirje njegovi prijatelji, je njegov telefon crknil. V preteklem letu je na skrivaj preusmerjal denar iz svojega podjetja na bančni račun na Kajmanskih otokih - vemo vsaj za milijon funtov. Njegov poslovni partner, ki bi ravno tako moral biti na fantovščini, je bil iz določenih razlogov odsoten. Do zdaj vsa dejstva držijo?"
(Odlomek iz knjige, stran 134)

Britanski pisatelj Peter James se je rodil 22. avgusta 1948. v mestu Brighton in Hove, v Veliki Britaniji. Najbolj znan je po kriminalkah, v katerih nastopa v glavni vlogi pronicljivi štiridesetletni komisar Roy Grace. Njegove knjige so bile prevedene v 37 jezikov. Po marsikaterem pa so posneli tudi film. (peterjames.com)

Viewegh Michal, Primer nezveste Klare

Roman češkega pisatelja Michala Viewegha, Primer nezveste Klare, govori predvsem o nezvestobi, kot nam pove že naslov pa tudi o prijateljstvu in medsebojnih odnosih.

V detektivsko agencijo, v Pragi, ki je najboljša za raziskovanje nezvestobe, pride uspešen pisatelj Norbert Černy. Pod pretvezo, da želi raziskovati za svoj najnovejši roman o nezvestobi. Kaj kmalu se izkaže, da je bil to samo izgovor. Norbert je bolestno ljubosumen na svojo dvajset let mlajšo partnerko Klaro in želi, da detektiv Denis razišče ali ga dekle res vara.

Po nekaj srečanjih in pogovorih, ko izpraznita kar nekaj steklenic kvalitetnega vina, postaneta moška, ki mimogrede varata na veliko, prijatelja. Denis in sodelavka Nina se lotita dela. Sprva nič ne kaže, da je Klara, dvajsetletna študentka sinologije, nezvesta. Toda, samo sprva. V nekem motelu jo zalotita s svojim profesorjem. V želji, da bi obvaroval svojega novega prijatelja, mu Denis dogodek prikrije. Njegovo poročilo govori, da je Klara ena sama zvestoba. 😊

Zadovoljen, a kot vedno malce sumničav, Norbert Klari podari potovanje na Kitajsko, ki jo tako zelo obožuje. Prav tako nagrado da tudi Denisu, ki rad potuje. Mimogrede pa bo še malo popazil na Klaro, drugače povedano, še vedno bo vohunil za njo in poročal. A zadeve se zapletejo, ko se opazovalec in opazovanka zbližata in ko tudi detektive zasledujejo detektivi, ki niso prav nič sočutni.  😎

Michal Viewegh
Primer nezveste Klare

Naslov izvirnika:
Pripad neverne Klary

Prevod:
Nives Vidrih

Založba Sanje, Ljubljana, 2010
207 strani





"Veste, koliko danes stane poroka, kot se šika? Obleka iz Pariza, briljantna prstana, pojedina za dvesto ljudi? Enih štirideset jurjev je v primerjavi s tem mala malica."
Prvotno sem ga nameraval vprašati, tako kot vprašam vsakega klienta, če ve, kako bo ukrepal, ko bo zvedel resnico - ampak s svojo pripombo mi je v bistvu posredno odgovoril.
Če se bo izkazalo, da ga Klara vara, se ne bo poročil z njo.
(Odlomek iz romana, stran 57)

Michal Viewegh, češki pisatelj, se je rodil 31. marca 1962. v Pragi. Nekoč učitelj, danes uspešen pisatelj leposlovja. V svojih romanih se na duhovit pa tudi ironičen način loteva medsebojnih odnosov.

Umor v angleškem dvorcu, Sabine de la Brosse

Dogodek, ki se je zgodil leta 1983. v Westwycombu, na idiličnem angleškem podeželju, kjer so staro kmetijo preuredili v pravi mali dvorec, je pretresel Veliko Britanijo, Kalifornijo in velik del Amerike. Novinarka in pisateljica Sabine de la Brosse je o dogodku napisala pravo aristokratsko kriminalko in resničnosti dodala nekaj fikcije. Kljub temu je Umor v angleškem dvorcu, pretresljiva in grozna zgodba. Toliko bolj, ker vemo, da se je v resnici zgodila.

Michael Telling je boječ, neroden in vedno v nekakšnem krču. A pred drugimi vse to uspešno prikrije bogastvo, ki ga ima, saj je član ene najbogatejših družin na Otoku, družine Vestey. Ukvarjajo se z govedorejo in pridelavo hrane, svoja posestva imajo od Avstralije pa vse do Venezuele. Klan za svoje družinske člane skrbi več kot odlično. Kljub temu, da Michael ne dela nič, ima visoko rento, ki jo velikodušno deli med "prijatelje", ki mu na ta način ostajajo zvesti.

Monika Zumstag je njegovo pravo nasprotje. Močna, živahna in precej stremuška. Živi s starši v Kaliforniji in tu se z Michaelom spoznata.

Kmalu se poročita in preselita na bogataško angleško podeželje, v njun razkošen dom. Monika je navdušena nad tovrstnim življenjem. Z denarjem, ki ji ga Michael velikodušno daje, si lahko kupi karkoli si zaželi. Našla si je tudi prijatelje in vse se ji je zdelo čudovito. A ne za dolgo. Monica spozna, da je njen mož impotenten in to sproži pravi plaz zaničevanja in poniževanja. Tudi pred prijatelji mu ne prizanaša. Njena stalna mantra je, da se bo ločila in se vrnila v Kalifornijo. Michaela to zelo prizadene saj je noro ljubosumen, poudarek je na noro. Vohuni za njo in ji grozi: "Poskrbel bom, da me ne boš mogla zapustiti."

To se tudi zgodi. Na najbolj krut način, z umorom. Za dinastijo Vestey je to škandal in sramota, ki škoduje njihovemu imenu. Na vsak način morajo dokazati, da je Michael bolnik, ki se ne zaveda svojih dejanj. Samo tako si bodo lahko oprali svoje ime. Jim bo uspelo 😎

Sabine de la Brosse
Umor v angleškem dvorcu

Naslov izvirnika:
Meurtre dans un manoir

Prevod:
Stane Ivanc

Založba Prešernova družba Ljubljana, 1987
253 strani

"Začenjam se navajati na napetost, ki je med nama. Mogoče je tvegano, toda ravno zaradi te razdraženosti čutim, da živim. To je kot mamilo ... kot kokain, ki ga kdaj pa kdaj vzamem. Moram vibrirati, obstajati. Nikar ne misli, da nisem spoznala pravega Michaela. Celo bojim se ga, vendar čutim, da mi nič ne more. Kadar ni v krizi, vedno na koncu zmagam jaz."

(Odlomek iz knjige, Umor v angleškem dvorcu, stran 68)

Francozinja Sabine de la Brosse je bila novinarka in poročevalka časopisa Paris-Match. Pisala je članke o zdravju. Bila je lepa, elegantna, vedno brezhibno naličena in nikoli ni marala kavbojk. Primerjali so jo z Audreuy Hepburn. Vanjo je bil zaljubljen angleški igralec Peter O'Toole, vendar ga ni uslišala. Poročila se je s francoskim kirurgom. Umrla je maja 2017. v starosti 78 let. (parismatch.com)

Doris Dorrie: Kaj pa zdaj?

Fred in Claudia živita s svojo najstnico Franko v Nemčiji. Njihovo mesto je Munchen, prestolnica Bavarske. Živijo dobro, če ... Ja, če ne bi bilo če in nergave, zagrenjene najstnice. Zagrenjenost lahko razumemo. Franka je pri 16-ih letih zanosila, nadobudni, nesojeni očka se je najverjetneje skril v mišjo luknjo, tako da Franki ostaneta samo še starša. Odločijo se, da bo splavila in tako še vedno razumemo zagrenjenost in sočustvujemo s Franko.

Starša skušata z njo ravnati kot prijatelja, Franka se temu upira in pravi: "Starši so starši, ne prijatelji."

Da bi si Franka opomogla, jo je mama, ki je bolj duhovno naravnana, odpeljala v budistični kamp na jugu Francije. Tam se je malo sprostila, pridobila nekaj duhovnih izkušenj, za dobro mero pa se je še zaljubila v mladega lamo. Po vrnitvi domov, se je njeno nerganje in zagrenjenost nista kaj dosti zmanjšala. Pogrešala je svojega lamo.

Tokrat se na pot proti kampu s Franko odpravi oče kljub temu, da je do duhovnosti precej skeptičen. Toda pot spremeni tudi njega. Spozna kako si lahko srečen, tudi če nisi in, da je včasih dovolj, če samo prisluhneš svojemu dihanju in preprosto molčiš ter se ne sprašuješ preveč, kaj pa zdaj? 😎

Doris Dorrie
Kaj pa zdaj?

Naslov izvirnika:
Was machen wir jetzt?

Prevod:
Tina Stanek

Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005
Zbirka Kapučino
217 strani

'Jaz sem še kar strmel v čevlje. Tri dni, preden se je Franka vrnila iz Prage, sem si prvič v življenju kupil čevlje za štiristo evrov, v trgovini Church's na Bond Streetu. Pri svojih petinštiridesetih sem se končno počutil resnično odraslega. Najbrž je ravno v tistem trenutku moja hči zanosila. Ravno takrat, jasno. Ravno ko bi si človek rad privoščil malce počitka, malce zadremal, otroci kakšno ušpičijo.'
(Odlomek iz knjige, stran 14)

Isabel Allende, Otok pod morjem

Zgodba romana Otok pod morjem, pisateljice Isabel Allende, se dogaja v 18. stoletju in je ena sama žalost. Dogaja se v času, ko si je ena rasa vzela pravico, da izkorišča druge rase. V času suženjstva, enem izmed najbolj krutih obdobjih človeštva.

Prvi del obsežnega romana se dogaja na otoku Saint-Domingue, v Karibskem morju, nedaleč od Kube, med leti 1770. do 1793. Takrat je bila to francoska kolonija, danes se del tega ozemlja imenuje Haiti.

Mladi Parižan Valmorain Toulouse, se odpravi na dolgo potovanje z ladjo, na obisk k očetu, ki ima plantažo sladkornega trsa na otoku Saint-Domingue. Upa, da bo obisk kratek. Očetu posel ne gre prav dobro in potrebuje njegov nasvet. Toda ne samo posel, tudi zdravje mu hitro peša. Oče je na smrtni postelji in kmalu po snidenju s sinom, umre.

Valmorainu ne preostane drugega kot, da prevzame plantažo. Njegov načrt je, da plantažo obnovi, poišče dobrega upravnika in se vrne v ljubljeni Pariz. Obrnilo se je drugače. Valmorain je ostal na otoku, se poročil in dobil sina. Zanju je skrbela sužnja Zarite ali kot so jo  klicali Tete in je ena izmed osrednjih likov romana. Kot devetletno deklico so jo kupili in jo izučili za hišno sužnjo. Obstajali so tudi zunanji, poljski sužnji, ki so sekali sladkorni trs in ti so tudi najbolj trpeli. Poznali so samo delo, bič in lakoto. Po mnenju belih plantažnikov, črnci niso bili ljudje, temveč njihova lastnina, s katero lahko počnejo  kar hočejo.

Eugenia, Valmorainova žena, duševno zboli in Tete mora še bolj skrbeti zanjo in njenega sina. Na razpolago mora biti tudi gospodarju, saj je vendar njegova lastnina in z njo lahko počne kar mu je volja. Tako se jima rodi sin, kar ni po gospodarjevi volji in takoj ga oddajo. Čez čas se rodi še deklica. Ko ji jo hočejo vzeti, se Tete odločno upre in uspe ji deklico obdrži. Na otoku počasi a vztrajno vre. Grozote, ki jih počnejo s črnci, le te čedalje bolj spodbujajo k uporu. In ta se tudi zgodi. Povračilni udarec je prav tako krut, družine belcev ubijajo, prav tako kot so ti mučili in ubijali črnske družine. Eugenia je umrla, Valmoraina in njegovega sina pa na varno odpeljeta Tete in njegov nekdanji suženj. Uspe jim priti na čoln in se odpeljati na bližnjo Kubo. Otok Saint-Domingue postane prva samostojna črnska republika.

V drugem delu romana se Valmorain, Tete in otroka, s Kube, preselita v Louisiano. Zelo hitro pozabi kdo ga je rešil. Zopet ima plantažo in sužnje. V dobro mu lahko štejemo, da je izbral bolj človeškega delovodjo pa tudi s sužnji ni delal tako kruto kot večina plantažnikov. Tudi poročil se je. Žena pa ni imela prav nobenega razumevanja za zvesto Tete in to ji je tudi jasno pokazala. Le kako se bo to končalo. 😎

Isabel Allende
Otok pod morjem

Naslov izvirnika:
La isla bajo el mar

Prevod:
Veronika Rot

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2012
Zbirka Roman
545 strani


'Slepil je čas z branjem ali pa z igranjem kart s Tete. To so bili edini trenutki, ko je ona podrla svoj obrambni zid in se navdušeno prepustila igri. Na začetku, ko jo je naučil igrati, je vedno zmagoval, toda uganil je, da namerno izgublja iz strahu, da ga ne bi razjezila.
"Tako ni zame prav nič zabavno. Poskušaj me premagati," ji je ukazal in nato začel po vrsti izgubljati. Osuplo se je spraševal, kako se lahko ta mulatka enakovredno meri z njim v igri logike, pretkanosti in računanja. Tete ni nihče naučil aritmetike, vendar je štela karte nagonsko, enako, kot je vodila stroške gospodinjstva. Možnost, da bi bila enako bistra kot on, ga je vznemirjala in begala.'
(Odlomek iz knjige, stran 132)

Isabel Allende - Japonski ljubimec

Robert Galbraith, Smrtonosna belina

Karizmatični detektiv Cormoran Strike, je v svoji mali detektivski agenciji sam in čemeren. Odpustil je svojo zvesto pomočnico Robin, ker ni upoštevala njegovih napotkov. Ko sta skupaj lovila serijskega morilca, se je kljub prepovedi sama odpravila za njim in napako skoraj plačala z življenjem.

Zdaj je Striku žal, pogreša Robin. Dobro sta sodelovala pa tudi drugače sta se dobro razumela. Da je njegova čemernost še večja, se je Robin poročila s svojim dolgoletnim fantom.

Cormoranovo kujanje prekine mlad fant, ki je očitno zmeden in prestrašen. Pove zgodbo o majhni deklici, ki so jo zadavili in zakopali, zavito v roza odejico. Fantu je ime Billy in dogodek, ki mu je bil priča v zgodnjem otroštvu, ga mori že vrsto let. Prepričan je, da mu lahko pomaga samo Strike. Toda tako kot je prišel, je fant tudi izginil v strahu, da bodo ubili tudi njega.

Robin se že na poroki zave, da je storila veliko napako. Matthew pokaže svoj pravi obraz, je manipulator in prešuštnik, kar je sodu izbilo dno in Robin ga zapusti.

Robin in Strike začneta novo sodelovanje, ko ju najame sam minister za kulturo. Želi, da raziščeta in najdeta osebo, ki mu grozi in ga izsiljuje. Zakaj? To se ministru svita, a ne želi razkriti. Za dobra detektiva je to pravi izziv pa še plačilo je super.

Četrta zgodba o detektivu Striku je dolga a ne dolgočasna. Ogromno oseb je vpletenih in prepletenih. Izkaže se, da je tudi zgodba, ki jo je povedal zmedeni in prestrašeni Billy, del zarote z grožnjami. Ko najdejo ministra za kulturo Jasperja Chiswella mrtvega na njegovem lastnem posestvu, se preiskovanje izsiljevanja in grožnje, spremeni v preiskavo umora. Kaj iz preteklosti je ministra tako bremenilo, da nihče od družinskih članov noče tega razkriti. Nekaj kar je bilo takrat zakonito, danes pa ni več. Strike in Robin tudi tokrat uspešno rešita primer 😎

Robert Galbraith (psevdonim)
J. K. Rowling
Smrtonosna belina

Naslov izvirnika:
Lethal White

Prevod:
Tina Stanek

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019
Zbirka Krimi
620 strani



'Ne eden ne drugi ne bi znal povedati, kdo se je zganil prvi in ali nista morda tega oba naredila hkrati. Preden sta se zavedela, kaj se dogaja, sta se že tesno objemala. Robinina brada je pristala na Strikovi rami, njegov obraz na njenih laseh. Zaudarjal je po potu, pivu in bolnišničnih razkužilih, ona pa je dišala po vrtnicah in nežnem parfumu, ki ga je pogrešal, ko je ni bilo več v pisarno. V objemu jo je občutil kot nekaj novega in hkrati znanega, kot bi jo objemal že pred davnimi časi in bi jo leta pogrešal, ne da bi se tega zavedal.'
(Odlomek iz knjige, stran 30)

Robert Galbraith je psevdonim zelo znane britanske pisateljice Joanne K. Rowling, ki je avtorica serije knjižnih uspešnic o Harryju Potterju. 53-letna pisateljica se je zdaj lotila tudi pisanja kriminalk, kjer v glavni vlogi nastopa karizmatični detektiv Cormoran Strike. In tudi tu je zelo uspešna. Eni pač znajo 😎

Jonas Jonasson - Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil

Tam kjer se je prvi del zgodbe o stoletniku končal, se je drugi del začel. Na slikovitem otoku Bali, v Indoneziji. Prijatelja, Allan Karlsson, ki je postal stoenoletnik in šestinšestdesetletni Julius Jonson uživata morje, sonce, dobro hrano in precej pijače. Toda znameniti kovček z milijoni, ki je vse to omogočil, postaja vse bolj prazen. Tudi drugi del stoletnikovih dogodivščin je zelo zabavno branje, kot bi rekel pisateljev ded: "Če kdo govori samo po resnici, se ga sploh ne splača poslušati." 😎

Julius se je odločil, da bo prijatelju za rojstni dan podaril veliko torto s stoeno svečko, za kar je porabil kar nekaj denarja iz kovčka. Ker pa Allan ni preveč navdušen nad torto, se bosta še z balonom malce popeljala naokoli. Ampak kot smo že navajeni, tam kjer je Alan Karlsson, tam so težave, ki pa jih sam z lahkoto in nasmehom ter obilico humorja, tudi sam razreši.

Prva nezgoda med mnogimi se zgodi, ko po nesreči z balonom odletita sama in mimogrede odlomita še ročico za krmiljenje. Ko zmanjka pogonskega goriva, se znajdeta v košari, sredi oceana. Allan se prav nič ne  razburja. Vesel je, da mu je uspelo rešiti njegovo črno tablico, ki mu pove vse kar se dogaja po svetu, ostalo pa se bo tudi nekako rešilo ali pa se ne bo. Tudi novodobna socialna omrežja, kot sta facebook in twitter, mu nista tuja. Iz zagate ju reši ladja, za katero se izkaže, da je severno korejska.

Prijatelja se nehote znajdeta sredi diplomatskega preigravanja svetovnih sil in velesil. Srečujeta se z državniki in ministri. Od Kim Džong Una do Trumpa in Merklove. Tudi Putin je vpleten, njega sicer ne srečata, je pa itak za vse kar se na naši ljubi Zemljici zgodi, kriv on 😎

Mimogrede se spoznata še s simpatično pogrebnico Sabine, ki se piše enako kot Julius. Nista v sorodu, glede na to, da sta si zelo simpatična, mogoče še bosta. Pred mafijcem zbežijo v Kenijo in se znajdejo v safari parku, kjer lahko opazujejo leve, slone in druge afriške živali. Tu bi bilo še meni všeč.

Kakorkoli obrneš, ekipa je lahko zelo vesela, da ima Allana Karlssona, strokovnjaka za skoraj vse, ki je s svojo tablico že rahlo nadležen a kljub temu zabaven in nepogrešljiv. Vse najboljše za stoprvi rojstni dan. 🎂

Jonas Jonasson

Nove prigode stoletnika,
ki je zlezel skozi okno in izginil

Naslov izvirnika:
Hundraettaringen som tankte han tankte for mycket

Prevod iz angleščine: Andrej Hiti Ožinger

Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018
430 strani

"V resnici bi krivdo za svoj neuspeh najrajši pripisala Allanu Karlssonu, ki mu je uspelo v pičlih nekaj mesecih premešati štrene na štirih celinah. Že nekaj časa ni bilo o njem ne duha ne sluha. Se pripravlja na peto celino?
Toda globoko v sebi se je zavedala, da Karlsson ni prav nič kriv. Očitno ima samo dar za to, da se ob napačnem času znajde na napačnem kraju.
Že stoprvo leto zapovrstjo. " 😎
(Odlomek iz knjige, stran 423)

Švedski pisatelj Jonas Jonasson se je rodil 6. julija 1961, na jugu Švedske, v mestu Vaxjo. Sprva je bil novinar in lastnik medijske hiše, ki jo je po dvajsetih letih dela, zaradi pregorelosti prodal in se posvetil pisateljevanju. Za to dejanje smo mu hvaležni. Vsaj večina. 😊 (goodreads.com)

Fredrik Backman - Mi proti vam

Roman 'Mi proti vam', švedskega pisatelja Fredrika Backmana, je nadaljevanje zgodbe, ki smo jo spremljali v njegovi knjigi 'Mi smo medvedi'. Slednja se ni dobro končala.

Kot se je prva knjiga končala, tako se je druga začela. Glavni akter napada na Mayo in zvezdnik hokejske ekipe Kevin, zapusti Bjornstad. In, če smo pričakovali, da se bo s tem mesto vsaj malo umirilo in zaživelo naprej, smo se zmotili. Najhujše je bilo, da so se spravili na žrtev, na Mayo. Če ne bi šla na zabavo, se to ne bi zgodilo. In kaj za vraga ji je bilo, da je Kevina prijavila policiji. Takih in podobnih modrovanj hokejskih navdušencev se ni manjkalo. Tudi Amat jo ni odnesel nič bolje. Mladi hokejist, ki si je edini upal javno povedati resnico, si je nakopal obilo sovražnikov. Kljub vsemu pa Kevin ni bil kaznovan in tudi Maya ni dočakala pravice, razen tiste, ki si jo je vzela sama.

Zgodba se razvija v sovraštvu in nasilju. Dobesedno mi proti vam. Hokejski klub iz Bjornstada razpade, več kot polovica moštva se pridruži največjemu rivalu, klubu iz sosednjega mesta Hed. Benji, eden najboljših hokejistov, ostane.

Šport, ki naj bi združeval ljudi, jih razdeli v dve podivjani hordi, pri katerih je, kot pravi pisatelj  'morala pravo razkošje'. Podivjanost pa največkrat pripelje do nesreče, tudi smrtne. In ravno to se je zgodilo. Nepotrebna smrt mladega človeka je ljudi le streznila. Žalostno, da se ne streznijo prej, preden se zgodi najhujše. Ne samo v romanih, tudi v resničnem življenju.

Fredrik Backman večino svojih likov na koncu usmeri na pravo pot. V življenju najdejo smisel in začnejo se ukvarjati s tistim kar jih najbolj veseli. Upam, da bo tudi tretji del, da bo tudi divji a vendarle v srcu prijazni Benji, našel svojo pravo pot. Navijam zanj. 😎

Fredrik Backman
Mi proti vam

Naslov originala:
Vi mot er

Prevod iz angleškega jezika:
Katarina Jerin

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2019
Zbirka Kapučino
519 strani


"Ste že kdaj videli pasti mesto? Naše je padlo. Na koncu bomo trdili, da je nasilje prišlo v Bjornstad tisto poletje, ampak to bo laž, kajti nasilje je tam že bilo. Včasih je namreč sovražiti drug drugega tako preprosto, da je težko razumeti, zakaj sploh kdaj počnemo še kaj drugega."
(Odlomek iz knjige, stran 7)

"Ana izvleče telefon in izbriše slike Benjija in učitelja, ampak je prepozno. Njuno skrivnost je že razneslo kot pepel po morju in ne da se je več vzeti nazaj."
(Odlomek iz knjige, stran 324)

Fredrik Backman se je rodil 2. junija 1981 na Švedskem. Je kolumnist in pisatelj. V slovenščino so prevedeni vsi njegovi odlični romani:

Mož z imenom Ove (prvenec)

Babica vas pozdravlja in se opravičuje

Mi smo medvedi

Pogrešana - Anna Katharine Green

Pogrešana je zanimiva kriminalka, v stilu priljubljene Agathe Christie. Oziroma ravno obratno, saj se je Anna Katharine Green rodila štiriinštirideset let prej kot Agatha Christie. Kakorkoli že obe sta mi super. Agatha Christie je na vrhu moje lestvice priljubljenih pisateljev detektivk, zdaj pa sem po zaslugi založbe LYNX, odkrila še Greenovo. 😎

In kakšna je detektivska zgodba.
V detektivsko pisarno pride starejša, razburjena ženska in prijavi ugrabitev mladega dekleta. Ugrabljena naj bi bila iz bogate meščanske hiše v kateri je nekaj časa živela, ne da bi o tem karkoli vedel lastnik hiše. Prijaviteljica je gospodinja v omenjeni hiši, vendar mlademu detektivu, ki jo je sprejel, ne ve povedati kaj dosti. Ne ve, ali noče! Vztraja, da je bilo dekle ugrabljeno in da jo mora policija poiskati.

Mladi detektiv je, od slišanega, malce zmeden in za pomoč zaprosi izkušenega detektiva Gryca. Ebenezer Gryce je glavna zvezda detektivskih romanov Anne K. Green. Razumevajoč, empatičen in s pravim občutkom za podrejene, ki jih zna tudi nesebično pohvaliti za njihovo delo in po potrebi tudi prepustiti zasluge za uspešno rešen primer.

Gryce zelo resno vzame primer pogrešane mladenke. Pogovori se z lastnikom hiše, gospodom Blakom, ki zanika prav vse namige, da je dekle poznal in da je vedel, da prebiva pod njegovo streho. A klobčič je načet in vse bolj in bolj se odvija. Izkaže se, da je gospod Blake zelo dobro poznal mlado žensko. Le kam je izginila 😎                           

Anna Katharine Gree
Pogrešana

Naslov izvirnika:
A strange disappearance

Prevod:
Matejka Križan

Založba LYNX, Juršinci, 2017
178 strani



"Poizvedba je razkrila še nekaj zanimivih dejstev. Kot prvo, tega gospoda, ki je imel vse pogoje za to, da bi sijal v družbi dam, tam niso nikoli opazili, ampak je svoj prosti čas zapolnil z dolgimi sprehodi po mestnih ulicah, kjer so ga več kot enkrat videli govoriti z ubogimi dekleti na vogalih ulic ali v slepih ulicah. Zadnja, s katero je govoril in ki na podlagi opisa ustreza dekletu, ki je bilo ugrabljeno iz te hiše ..."
(Odlomek iz knjige, stran 90)

Anna Katharine Green se je rodila 11. novembra 1846. v Brooklynu, New York. Umrla je 11. aprila 1935. v Buffalu, New York. Je ena prvih ameriških pisateljic detektivskih zgodb, ki so postale prava uspešnica. Za verodostojnost zgodb ji je bil v pomoč oče, ki je bil odvetnik. (britannica.com) 

Mogočni Ambersonovi, Booth Tarkington

Zgodba romana Mogočni Ambersonovi se prične v letu 1873. Družinska saga pripoveduje o treh generacijah bogate ameriške družine, ki živi in raste z majhno vasico Midland.

Major Amberson si v vasi postavi veličastni dvorec z veliko plesno dvorano in vsemi arhitekturnimi atributi 19. stoletja, ki jih premore ameriški jug, razgiban tloris, kupole in terase. Uredi tudi avenijo ob katero postavi Neptunov vodnjak s številnimi kipi.

Majorjeva žena je umrla, ima pa tri odrasle otroke, dva sinova in hčer Isabel. Glavna zvezda romana je njegov vnuk in oboževani Isabelin sin George Amberson Minofer.

George je bil že od malih nog predrzen in brezobziren fant. Ali je bilo po njegovo ali pa ni bilo nič. Divjal je s svojim ponijem po vaških cestah in rušil vse pred seboj kar se mu je postavilo na pot. Z leti so se stvari za okolico, kar se tiče mladega Georgea, samo še poslabševale. Postal je ošaben in poln samega sebe. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se mu je to zdelo popolnoma prav in v redu. Tako mora biti, saj on je vendar član najbogatejše in najpomembnejše družine v Midlandu in temu primerno se morajo drugi temu podrediti. Mama Isabel ga je oboževala in v njem je videla samo angela, kar je v delčku sebe morda tudi bil, vsaj do nje se je obnašal lepo in tudi on je njo oboževal. Ded je finančno podpiral oba in vnuku je izpolnil prav vsako željo.

Zadeve pa se malce spremenijo, ko v Midland, ki se iz vasi vse bolj spreminja v rastoče mesto, prispe Lucy Morgan s svojim očetom, za katerega se izkaže, da pozna družino in še posebej Isabel, že od prej. Med mladima takoj preskoči iskrica a kaj, ko so razlike v dojemanju življenja med njima ogromne. Ko ga Lucy vpraša s čim se bo ukvarjal v življenju, ji odgovori: "Rad bi križaril z jahto." Ko se njen oče in ovdovela Isabel čedalje bolj zbližujeta, George poseže vmes in drastično spremeni življenja vsem vpletenim. Na boljše ali na slabše!

BoothTarkington
Mogočni Ambersonovi

Naslov izvirnika:
The magnificent Ambersons

Prevod:
Matejka Križan

Založba LYNX, Juršinci, 2019
340 strani


'Obiskovalec mesteca je bil prav gotovo deležen še dodatnih razsvetlitev, obstajala je namreč zabava, ki je nihče ni smel zamuditi - prav vsakogar so popeljali na kratko vožnjo po mestu, četudi je gost moral najeti vprego in je vrhunec izleta predstavljal Ambersonov dvorec.'
(Odlomek iz knjige, stran 14)

Booth Tarkington je bil ameriški pisatelj in dramatik. Rodil se je 29. julija 1869. v Indianapolisu. V istem mestu je tudi umrl 19. maja 1946. Na začetku 20. stoletja je bil med največjimi pisatelji v Ameriki. Njegovi romani so se večkrat pojavili na lestvici bestsellerjev.  Za svoj roman Mogočni Ambersonovi, ki je izšel leta 1918, je že naslednje leto 1919. prejel Pulitzerjevo nagrado. (britannica.com)