Therese Anne Fowler - Prijazna soseska

Prijazna soseska, ameriške pisateljice Therese Anne Fowler, je pretresljiva knjiga o medsebojnih odnosih, rasnih razlikovanjih, lažeh in manipulacijah. V središču zgodbe sta soseda in najstnika, črnec Xavier in belka Juniper. 

Xavier živi s svojo mamo Valeri v idilični hiški, v Severni Karolini. Obdaja jo vrt z obiljem rastlin, senco pa ji nudi košati hrast. Xavier je odličen učenec. Vsi ga poznajo kot zelo prijaznega fanta. Obožuje glasbo, igra kitaro in se pripravlja za vpis na prestižno glasbeno akademijo. Mama je predavateljica na fakulteti, biologinja in strastna okoljevarstvenica. Obožuje svoj hrast, vrt in seveda svojega sina.

Mama in sin se odlično razumeta. Tudi s prebivalci soseske se dobro razumeta, saj je vendar prijazna soseska. Potem pa se v na novo zgrajeno sosednjo hišo vseli bela družina z mogočnim in vsestransko uspešnim poglavarjem. O sebi ima zelo visoko mnenje. Na zunaj prijazen mož je v bistvu velik manipulator, ki je glavni krivec za vso grozoto, ki se je zgodila.

Vse je potekalo normalno, mami sta se obiskovali, nakazovali so se zametki njunega prijateljstva. Vse dokler se ni začelo prijateljstvo med najstnikoma razvijati v nekaj več. In to med najstnikoma od katerih je bil on črne, ona pa bele polti. Za starše in okolico je to pravi recept za katastrofo. In tako se je tudi zgodilo. Žalost do neba. 😢

Pretresljiva zgodba. Odlična knjiga.

Ocena: 5/5

Pot v Krnico

Therese Anne Fowler

Prijazna soseska

Naslov izvirnika:

A Good Neighborhood

Prevod:

Andrej Hiti Ožinger

Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2021

Zbirka Kapučino

336 strani

'Odkar jo je mama začela pošiljati k verouku, v cerkev ter pozneje v mladinsko skupino in program zaobljube čistosti, je pri duhovniku in večini odraslih, ki jih je poznala, razen v šoli, poslušala samo svetopisemske napotke za ženske - namreč naj si prizadeva, da bo ubogljiva in vdana  bodočemu možu, naj razume materinstvo kot največji dosežek in se izogiba delu zunaj gospodinjstva. Ženska mora biti skromna in nezahtevna, brez ambicij in hvaležna možu, pomaga naj naj mu pri njegovih ambicijah in potrebah.' 😎 (Odlomek iz knjige, stran 127)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

 

Ameriška pisateljica Diane Chamberlain, se je v svojem romanu Proti svoji volji, lotila zelo težke teme. Podlaga za njeno zgodbo je evgenika. Veda, ki obravnava različne metode za doseganje "popolne" človeške rase. Na tak ali drugačen način se je uporabljala v več državah sveta. Hitler jo je izpopolnil do potankosti, a tudi ameriška zvezna država Severna Karolina, kjer se naša zgodba dogaja, ni bila prav daleč. V tej državi so evgeniko uporabljali od leta 1929. pa vse do 1975. na "umsko zaostalih", duševno bolnih, v poboljševalnicah, na ljudeh, ki so imeli epilepsijo, ali pa je bila njihova sterilizacija v "javnem interesu", kar je pomenilo, da so dobivali socialno podporo in je bil vsak nov član v taki družini, samo še eno breme za državno blagajno. Socialne delavke in delavci so imeli takrat veliko moč pri odločitvah koga bodo predlagali za tak poseg. Grozljivo. Tako pisateljica Diane Chamberlain, ki je bila tudi sama socialna delavka, v opombah h svoji knjigi Proti svoji volji.

Petnajstletna Ivy in njena dve leti starejša sestra Mary Ella, ki ima dve leti starega sinčka Williama, s svojo babico živita v hiški na plantaži tobaka, ki je v lasti družine Gardiner. Družina dobiva denarno socialno pomoč, namesto plačila najemnine pa pomagajo pri spravilu tobaka. Izkaže se, da je bilo plačilo najemnine, za eno izmed njih, zelo visoko.

Nad družino bdi socialna delavka, ki v revni hiški preveri vsak kotiček, da družina ni slučajno dobila kakšnih priboljškov. Če jih najde, jim odšteje pri socialni podpori. Javni uslužbenci morajo skrbeti tudi za državni proračun in največ lahko prihranijo pri najrevnejših, a ne 😢

V skrbi za večji prihranek, so imeli socialni delavci veliko moč nad reveži. Da se ne bi družine pretirano "množile", so lahko predlagali komisiji za evgeniko, da odobri sterilizacijo določene ženske. Da se ne bi širili slabi geni pa so v program evgenike vključili tudi marsikaterega fanta. Včasih tudi s prevaro. Mary Ello so po rojstvu sina sterilizirali, njej pa so povedali, da so ji odstranili slepič. 

Zadeve se spremenijo, ko družino prevzame nova socialna delavka, dvaindvajsetletna Jane. Pravkar se je poročila z Robertom, ki je zdravnik-pediater. Želi si ženo, ki ga bo zvečer pričakala doma in želi si otroke. Njegovi kolegi, predvsem pa njihove žene, se zgražajo, ker Jane želi delati in opravljati poklic socialne delavke. Otroke si tudi sama želi, a kasneje, toda njen zdravnik ji ne želi dati kontracepcije, dokler za dovoljenje ne vpraša njenega moža. Zato zamenja zdravnika.

Jane je glede evgenike skeptična. Robertu pa se zdi, da želijo omejiti velikost revnih družin, kar se mu zdi prav. Imej toliko otrok kot jih lahko preživljaš in vzgajaš. Prepričana je, da bi morali dekletom razložiti za kaj gre in od njih dobiti dovoljenje, četudi so mladoletne. Odloči se, da bo Mary Elli povedala resnico, kajti dekle sanja o tem, da bo imela družino in pet otrok. Ko izve, da so ji s prevaro odvzeli to možnost, je zelo poklapana in molčeča. Ko pa ji za piko na i odvzamejo še sina, češ da zanj slabo skrbi, se dekle vrže pod gospodarjev kamion, ki pripelje mimo.

Enako kot so storili Mary, pripravljajo tudi za Ivy. Prošnja za evgeniko je že odobrena, a Jane se odloči, da bo tokrat preprečila najhujše. Uspelo ji je, a kakšen je bil razplet, to je Jane izvedela šele nekaj desetletij kasneje. Odlična knjiga. Težka in moreča zgodba, a vredna branja.

Ocena: 4,6/5

Narcisa v Tivoliju

Diane Chamberlain

Proti svoji volji

Naslov izvirnika:

Necessary lies

Prevod:

Martina Krkovič

Založba Meander, Izola, 2020

428 strani

"Torej, vem, da govori evgenika o izboljšanju človeške rase. Izkoreninili bi slabe lastnosti in spodbujali dobre. Ampak kaj ima to opraviti s tvojim delom?"

'Njegova definicija se mi ni zdela ustrezna. "Socialni delavci imamo možnost zaprositi komisijo za evgeniko, da dovoli sterilizacijo naših strank," sem pojasnila. "Ampak ni tako, kot je bilo v nacistični Nemčiji," sem brž dodala. "Ne gre za to, da bi poskušali izboljšati človeško raso."'  (Odlomek iz knjige, stran 113)

Pritlična kmečka hiša in kozolec v Jaršah, na obrobju Ljubljane

Diane Chamberlain - Skrivna sestra

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke

 

Zgodovinsko kriminalni roman, pisateljice Mariah Fredericks. Smrt novoameričanke, je nadaljevanje romana Smrt nepomembne osebe. Osrednji lik je Jane Prescott, osebna pomočnica bogate Louise Benchley in uspešna preiskovalka umorov.

Tokrat smo v letu 1912. Zgodila se je katastrofalna nesreča. Potopila se je ladja Titanic in umrlo je več kot tisoč petsto ljudi. Zgodbe nesrečnikov polnijo časopisne stolpce, ljudje berejo in komentirajo.

V tem letu so ženske pripravile in izvedle velik protestni shod in zahtevale volilno pravico za ženske. 

Za novopečeno bogatašinjo, gospo Benchley pa so na obzorju druge skrbi, ki so zanjo bolj pomembne. Njena starejša hčerka Louise, prestrašena, tiha in nesamozavestna mlada ženska, se je zaročila z Williamom Tylerjem in priprave na poroko so v polnem teku.

Dve leti nazaj so se priprave na poroko mlajše hčerke izjalovile na celi črti. Končalo se je z umorom ženina. 

Louise in William si želita skromno in tiho poroko, toda to je račun brez krčmarja ali bolje rečeno brez obeh tašč. Obe načrtujeta bogato in odmevno poroko z veliko pomembnimi povabljenci. Zgodila naj bi se na velikem posestvu strica Charlesa Tylerja in njegove žene Alve.

Ko ima hudič mlade, jih ima veliko in gospa Benchley s porokami svojih hčera res nima prave sreče. Zopet se je zgodil umor. Tokrat so umorili mlado varuško, italijanskega rodu, ki je varovala dojenčka Alve in Charlesa. Kljub strogim varnostnim ukrepom, je nekomu le uspelo priti na posestvo, priplezati v četrto nadstropje Tylerjevega dvorca in ubiti varuško. Tako so zadevo ocenili krajevni policisti. Z zadevo se poslej niso preveč ukvarjali. Umorjena je bila priseljenka, ti pa itak nimajo volilne pravice in za državo ne prispevajo kaj dosti. Zaslužijo denar in se vrnejo od koder so prišli. 😎

Bistroumna Jane Prescott se z njimi ni strinjala. Seveda ne javno. Po tihem, vztrajno in s pomočjo novinarja Michaela Behana, je ugotovila kdo in zakaj je umoril varuško. In razplet je res presenetljiv.

Ocena 4/5

Mariah Fredericks

Smrt novoameričanke

Naslov izvirnika:

Death of a New American

Prevod:

Barbara Marovt

Založba Meander, Izola, 2020

299 strani

'Sama sem pomislila na gospo Tyler, utrujeno od materinstva in rojevanja otrok, na Louise, vso prestrašeno ob misli, da jo čakajo ti izzivi, na Sofio, ki zdaj nikoli ne bo imela možnosti za to. S sunkom komolca v mehak, osrednji del telesa gospoda poleg sebe sem rekla: "Ali resnično verjamete, da se ženske ne soočajo z resničnostjo življenja? Ali ni rojstvo prva resničnost življenja?"  (Odlomek iz knjige, stran 233)

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke  (prva knjiga)

Mariah Fredericks - Smrt nepomembne osebe

 

Roman Smrt nepomembne osebe, ameriške pisateljice Mariah Fredericks, je bolj zgodovinski roman kot kriminalka oziroma je kar oboje hkrati. 😎

Zgodba se dogaja na začetku 20. stoletja v New Yorku kjer se starim, bogatim družinam pridružuje čedalje več novopečenih bogatašev. Ena takih je bila tudi družina Benchley, ki je v New Yorku živela eno leto. Pri njih se je kot služkinja zaposlila mlada Jane Prescott.

Jane je skrbela za odrasli sestri Benchley. Mlajša Charlotte je bila lepotica in spogledljivka. Vabili so jo na plese v vse večje vile v mestu. Starejša Louise je bila "malo manj lepa". Družba jo je imela za nezanimivo in celo dolgočasno.

Enolično bogataško življenje prekine nasilna smrt Charlottinega ženina Norria Newsoma. Norrie je bil sin in dedič najbogatejšega newyorčana in lastnika številnih rudnikov. V preteklosti je odklonil reševanje zasutih rudarjev. med katerimi je bilo kar nekaj otrok. Preiskovalci domnevajo, da je umor maščevanje. Naj tudi bogati občutijo kako je, ko izgubiš otroka. 

Umor se je zgodil na božični večer leta 1910. v veličastni štirinadstropni graščini bogate družine Newsome. Poleg rahlo neuspešnih preiskovalcev, ki so že skoraj prepričani, da je umor maščevanje članov nastajajočih sindikatov in borcev za pravice delavcev in delavk, se raziskovanja lotita tudi Jane Prescott in novinar Michael Behan. 

Jane in Michael prideta do presenetljivih odkritij, ki nimajo nič kaj dosti s sindikalnimi aktivisti

Zanimiva zgodovinska zgodba in vpogled v življenje newyorških družin na začetku 20. stoletja. Zgodovinska zgodba se prevesi v kriminalko z zanimivimi in presenetljivimi odkritji.

Ocena 4/5

Mariah Fredericks

Smrt nepomembne osebe

Naslov izvirnika:

A death of no importance

Prevod:

Tanja Rojc

Založba Meander, Izola, 2020

254 strani

'Louise je na postelji tarnala, medtem ko sem ji jaz z vlažno krpo brisala čelo ter ji ponujala sladek čaj, ko je zaradi joka pričela kolcati. Nisem je obsojala. Ni bilo dovolj to, da je bila Charlotte ljubka, Louise pa ne. Ali da je imela številne snubce, Louise pa nobenega. Ali da je dobila že tri ženitne ponudbe, medtem ko je Louise morala prenašati materino bojazen, da bo ostala samska. Toda to, da je njeni mlajši sestri uspelo ujeti takšno partijo, to pa je bilo težko prenesti.' (Odlomek iz knjige, stran 25)

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke

Diane Chamberlain - Skrivna sestra

 

Ko misliš, da svojo družino dobro poznaš pa se izkaže, da je polna neverjetnih skrivnosti za katere prvič slišiš. Družinske skrivnosti, sebi in nam, počasi razkriva najmlajša hči Riley, ki po očetovi smrti ureja družinsko hišo za prodajo.

Njena mama je umrla pred sedmimi leti za rakom. Dve leti prej je umrla njena starejša sestra Lisa. Obtožena je bila umora svojega učitelja violine in domnevajo, da je zaradi tega storila samomor z utopitvijo. V reki Potomac so našli njen prevrnjeni kanu, v bližini pa je bil parkiran tudi njen avto. Motiv za umor naj bi bil učiteljevo negativno poročilo o Lisinem igranju, ki ga je poslal na glasbeni konservatorij Juilliard, na katerega se je nameravala vpisati. Njenega trupla niso nikoli našli.

Starejši brat Danny, živi samotno in odmaknjeno življenje v družinskem avtokampu in trpi za posttravmatsko stresno motnjo zaradi vseh krutosti, ki jih je doživel v Iraku. Poleg tega pa se v njem že dolgo kuha jeza na svojo družino. Predvsem je jezen na sestro Liso, ki jo krivi za vse gorje, ki je doletelo njega in njihovo družino. Spomni se, da je bila Lisa otroška virtuozinja in vedno v središču pozornosti. Zanj in za Riley sta se starša brigala precej manj. 

Riley najde v očetovi hiši škatlo polno starih časopisnih člankov. Ko jih začne prebirati, se zgrozi. V njih je pisalo kaj je storila Lisa. Ustrelila je svojega učitelja violine. O tem ji starša nista povedala ničesar. Tudi bratu ne. Veljalo je, da je bila Lisa depresivna in je storila samomor. 

Bolj ko Riley koplje po očetovih papirjih in bolj ko se pogovarja z njegovimi prijatelji, bolj se ji zdi, da je njena sestra Lisa živa. Danny ji pri iskanju noče pomagati. Pravi celo, da če je to res, jo bo takoj prijavil policiji. Lisa, nekoč čudežni otrok, ki je s svojo violino navduševala, mora končno plačati za vse kar je hudega storila. 

Bo Riley uspelo najti Liso? 

Roman Skrivna sestra, ameriške pisateljice Diane Chamberlain, je eden tistih napetih romanov pri katerih si močno želiš pokukati v zadnje poglavje še predno ga prebereš do konca. 😊

Radovljica, drevored

Diane Chamberlain

Skrivna sestra

Naslov izvirnika:

The Silent sister

Prevod:

Tanja Goršič

Založba Meander, Izola, 2020

419 strani

"Nikoli nisem pozabila materinih besed o tem, kako žalostna je bila Lisa in o tem, da je mislila, da ne bo nikoli več srečna. Pomislila sem na vsa srečanja, ko sem svetovala depresivnim otrokom. Vsakič, ko sem bila sama nesrečna, sem mislila na to, in se opomnila, da bom nekega dne spet srečna. Ta opomnik bi mi prav prišel tudi zdaj."  (Odlomek iz knjige, stran 64)

Erle Stanley Gardner - Krivoprisežna papiga

 

Perry Mason je bil odvetnik s svojo odvetniško pisarno in nepogrešljivo sodelavko Dello Street. Ni bil nek "navaden" odvetnik, ki bi pripravljal pogodbo za hipoteko ali podobno. Če pa je šlo za umor, potem pa ja. Take primere je z zadovoljstvom sprejemal. 

Tako se je nekega dne v čakalnici znašel Charles W. Sabin, ki ni bil nihče drug kot sin bajno bogatega Fremonta C. Sabina, ki so ga brutalno umorili v njegovi planinski koči. 

Fremont je prepustil upravljanje podjetij svojemu sinu, sam pa se je posvetil bolj lagodnemu življenju, kjer denar ni igral glavne vloge. Najraje je ribaril. Ko se je začela sezona ribolova, je največ časa preživel v svoji koči kjer mu je družbo delal papagaj Cazanova. Na žalost pa je v koči tudi tragično končal.

Perry Mason s svojo ekipo prevzame primer, ki je poln preobratov. Kdo je ubil Fremonta? Kandidatov je kar nekaj. Njegova zadnja žena Helena Sabin s katero se ločujeta ali pa je to njen sin. Pojavi se še ena Helena. Knjižničarka Helena Monteith, ki trdi, da se je pred kratkim poročila s Fremontom. In kje je papiga, ki je kar naprej ponavljala: "Umakni pištolo, Helena! ... Ne streljaj! ... Moj bog, ubila si me!" V koči so našli papigo, toda ta ni bila prava. Je Helena morilka? Ampak katera od dveh Helen je morila? Če sploh katera. Mogoče je papiga krivo pričala in je morilec nekdo tretji 😎

Odlično branje do zadnje strani.

Podkoren

Erle Stanley Gardner

Krivoprisežna papiga

Naslov izvirnika:

The Case of the Perjured Parrat

Prevod:

Zdenka Lovec

Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1983

214 strani

'Stari Sabin je podaril dobrodelnim ustanovam več kot pol milijona dolarjev, vendar pod pogojem, da imajo od tega denarja koristi le tisti, ki jih je življenjska borba prizadela, se pravi invalidi, stari in bolni. Za tiste, ki se še lahko borijo, stari Sabin ni hotel skrbeti, kajti pravica do boja je - po njegovem - privilegij. In če nekomu vzameš to pravico, je toliko, kot bi mu vzel življenje.' (Odlomek iz knjige, stran 10)

Volarje, ribarjenje na reki Soči

Erle Stanley Gardner (17. julij 1889. Malden, Massachusetts, ZDA - 11. marec 1970. Temecula, Kalifornija). Bil je odvetnik in pisatelj. Odvetnik Perry Mason nastopa kar v osemdesetih romanih. Žal pa v Sloveniji lahko najdemo okoli deset, ki se jih je ohranilo v knjižnicah, v različnih jezikih. Upam, da se najde založnik, ki bo ponovno izdal te odlične kriminalke. 

Umetnost obrambe in napada, Chad Harbach

 

Obsežni roman Umetnost obrambe in napada, ki ga je napisal ameriški avtor Chad Harbach, je zgodba o priljubljeni ameriški igri, predvsem pa je to zgodba o srednješolcih zaljubljenih v bejzbol. Je zgodba o mladostnikih, o prijateljstvih, ki se sklenejo med igralci in sostanovalci v internatu. Nekatera tako trdna, da preživijo tudi zelo težke preizkušnje.

Henry je vedno sanjal o zvezdniški karieri igralca bejzbola. To mu je skoraj tudi uspelo. S pomočjo Schwartza, s katerim sta postala zelo dobra prijatelja in ki je kapetan in gonilna sila moštva Harpunarjev na kolidžu Westish, postane najboljši medbazni igralec daleč naokoli. Na dobri poti je, da uresniči svoje sanje. Iskalci talentov so mu za petami, ponujajo mu pogodbe za igranje na dobrih univerzah. Samo odločiti se mora katero bo izbral. Ampak ...

Tik predtem, da Henry preseže svojega vzornika v seriji nezgrešenih metov, se zalomi. Ponesrečen met in žogica poleti proti rezervni klopi kjer poškoduje Henryjevega cimra Owena. Poškodba je tako huda, da ga odpeljejo v bolnišnico. Za Henryja pa se začne kalvarija iz katere ne vidi izhoda. Mu bo uspelo premagati depresijo in se vrniti na igrišče?

Guert Affenlight rektor na Westishu in velik oboževalec in raziskovalec pisatelja Hermana Melvilla in njegove uspešne knjige Moby Dick. 

Med petimi osebami okoli katerih se vrti vse dogajanje v romanu sta še rektorjeva samosvoja hči Pella in že omenjeni Owen. Slednji je Henryjev sostanovalec. Zelo urejen in prefinjen fant, obožuje branje, v bejzbolskem moštvu večino časa presedi na klopi za rezervne igralce kar mu povsem ustreza.

Pella je poročena z arhitektom, ki je nekaj starejši od nje. Naveliča se njegove posesivnosti in se za nekaj časa preseli h očetu. Želi si nadaljevati študij, ki ga je opustila, medtem pa se zaplete v razmerje s Schwartzijem. 

Spremljamo tudi nespodobno in nesprejemljivo razmerje med rektorjem in študentom Owenom. Le kako se bo vse to razpletlo. 

Zanimiv roman, ki ga težko izpustimo iz rok vse do zadnje strani 😎

Chad Harbach

Umetnost obrambe in napada

Naslov izvirnika:

The Art of Fielding

Prevod: 

Miha Avanzo

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013

Zbirka Roman

667 strani

'Ali se je že naučil - se bo sploh kdaj - da se je treba znebiti misli, ki niso za nobeno rabo?' (stran 228)

"Nekoč si mi rekel, da duša ni nekaj, s čimer se človek rodi, temveč nekaj, kar je treba šele ustvariti, s trudom in napakami, učenjem in ljubeznijo. In ti si se temu posvečal bolj kot večina drugih, temu ustvarjanju duše - ne za svoje dobro, temveč za dobro tistih, ki so te poznali." (Odlomek iz knjige, stran 656)

Stadion Stožice, Ljubljana

Ernest Hemingway - Zbogom, orožje!

 

Mladi Američan Henry Frederic se je odpravil v večni Rim na želeni študij arhitekture. Nepričakovano pa se je znašel sredi vojne vihre. Na Soški fronti, ki je potekala po hribovju, ob danes čudoviti reki Soči, takrat pa je bila najverjetneje povsem drugačne barve. Henry se je znašel v vlogi voznika reševalnega avtomobila v enoti prve pomoči. Bil je tudi poročnik italijanske vojske. 

Njegov glavni stan je bil v Gorici. Tam je spoznal simpatično angleško bolniško sestro Catherine Barkley. Sprva ponesrečen poskus zbliževanja, se je kasneje razvil v pravo ljubezen, ki je osrednja zgodba romana Zbogom, orožje!, ameriškega pisatelja in Nobelovega nagrajenca za književnost Ernesta Hemingwaya.

Nekega dne, ko je Henry z drugimi vozniki čakal v jarku na nadaljnja navodila, je v bližini padla granata in Henryja hudo ranila. Odpeljali so ga v Gorico, od tam pa v Milano, kjer so ga operirali. Čakalo ga je dolgo okrevanje, a ker so v Milano premestili tudi Catherine, je bilo vse veliko lažje, saj je bila v isti bolnišnici kjer je okreval Henry. 

Po končanem zdravljenju se je Henry s težkim srcem vrnil na fronto. Niti sam sebi ni znal razložiti zakaj se je kot Američan prostovoljno pridružil italijanski vojski. Kot pravi ljudski rek: Mladost je norost, čez jarek skače kjer je most. 😎

Na fronti ga je čakal preobrat. Italijanska vojska je izgubljala na celi črti in začeli so se umikati v notranjost države, vse tja do reke Piave. Hemingway opisuje umik oddelka prve pomoči v kateri je bil tudi Henry. Težka pot, v dežju, kjer so se vojakom pridružili tudi domačini. Henry premaga vse težave na poti in nekako se prebije vse do Milana.

Zbogom, orožje! je bolj ljubezenski kot vojni roman. Dogajanje na Soški fronti je bolj okvir in čeprav krut okvir, je glavna zgodba ljubezen med Henryjem in Catherine. Z njima se veselimo njune ljubezni, sočustvujemo in držimo pesti, ko z barko sama bežita v sosednjo Švico, da tja tudi varno prispeta. Jima bo uspelo, se bosta poročila, se bo rodil zdrav otrok, bosta lahko svobodno zaživela! Težka vprašanja. Narava je lepa, lahko pa je tudi zelo kruta.

Ernest Hemingway

Zbogom, orožje!

Naslov izvirnika:

A farewell to arms

Prevod in spremna beseda:

Rado Bordon

Založba Obzorja, Maribor, 1991

358 strani

"Poznate Kobarid?"

"Poznam," sem odvrnil. Spominjal sem se, da je to bilo belo mestece z zvonikom v dolini. Bilo je čisto mestece in na trgu je bil lep vodnjak. (Odlomek iz knjige, stran 158)

Bohinjsko jezero

Ernest Hemingway, Pariz - premični praznik

Nevidna nit, Laura Schroff in Alex Tresniowski

Nenavadna a resnična zgodba o prijateljstvu med enajstletnim dečkom, ki ima zelo veliko družino, toda kljub temu je bolj ali manj prepuščen ulici in beračenju ter uspešni strokovnjakinji za trženje.

Ko se je Laura Schroff nekega dne odpravila v službo, jo je na ulici ogovoril mali deček in jo prosil za nekaj drobiža. Sprva ga je ignorirala in se je odpravila naprej. Po nekaj korakih pa jo je nevidna nit potegnila nazaj. Vprašala je dečka ali je lačen. Ker je seveda bil, ga je odpeljala v McDonalds, kjer si je lahko naročil kar si je želel. Mali, suhljati deček, Maurice, ni mogel verjeti, da je toliko hrane naročeno samo zanj. Laura pa ni mogla verjeti, da je z dečkom, ki ga je videla prvič, sedela v restavraciji, jedla in se pogovarjala. A neka nevidna nit ju je povezala in ju združila vse do današnjih dni.

Maurice je živel z mamo, babico, sestrama in številnimi strici v eni sami sobi. Jedel je, ko mu je in kadar mu je kdo kaj dal. Če ga zvečer ni bilo doma, ga ni nihče pogrešal. Družina je bila zasvojena z mamili, drogo so tudi preprodajali. Otroci so morali že zgodaj znati poskrbeti zase.

Laura je uspešna tržnica. Živi le nekaj ulic stran, a tam je življenje povsem drugačno. Zdaj ji nič ne manjka, če odštejemo željo po družini in otrocih. A v otroštvu tudi njej ni bilo lahko. Odraščala je s sestrama in bratoma. Imeli so ljubečo mamo in očeta alkoholika. V pijanem stanju jim je zelo zagrenil življenje. Še posebej pa se je spravljal na mamo in starejšega brata.

Zaradi tega je Laura vedela kaj pomeni živeti ob zasvojencu. Razumela je Maurica čigar zgodbo je sestavljala po koščkih. Družila sta se vsak ponedeljek. Laura ni hotela biti njegova mama, saj je mamo že imel. Bila mu je prijateljica, podpirala ga je, mu nudila osnovne življenjske potrebščine in ga s svojim početjem in zgledom skušala usmeriti na pravo pot.

Maurica je odpeljala na obisk h svoji sestri. Z možem sta imela tri otroke in živeli so v veliki hiši. Tam je Maurice opazoval očeta družine. Kako je znal ljubeče potolažiti svoje otroke, ko so jokali. Brez udarcev in vpitja, česar je bil vajen sam. Zelo ga je navdušila in presenetila soba z ogromno mizo. V njej so se družili, pogovarjali in jedli. Česa takega še ni videl. Prisegel si je, da bo tudi on imel tako veliko mizo, ko odraste in bo imel svojo družino. Od takrat je preteklo veliko vode, veliko se je zgodilo z njim in z Lauro, a mizo je naposled le imel. 😊

Vrtnica Prešeren, Botanični vrt Ljubljana

Laura Schroff in Alex Tresniowski
Nevidna nit

Naslov izvirnika:
An Invisible thread

Prevod:
Mojca Svetičič

Založba Učila, Tržič, 2017
247 strani



"V Annettini hiši je bilo veliko stvari, ki jih Maurice kar ni mogel dojeti. Soba, namenjena samo gledanju televizorja? Pralni in sušilni stroj? Kopalnica v pritličju in še dve v nadstropju? Najbolj od vsega pa ga je begala jedilnica, ki je bila namenjena zgolj sedenju, pogovarjanju in obedom. Maurice je živel v sobi, v kateri je bilo od šest do dvanajst ljudi. Če je v njej sploh jedel, je to delal na mestu, kjer je bil, ko mu je nekdo dal hrano."
(Odlomek iz knjige, stran 113)

David Baldacci, Zadnja milja

Drugi kriminalni primer, ki se ga odloči preiskati nenavadni detektiv s popolnim spominom Amos Decker. Povabljen je bil v specialno enoto FBI, določeno za reševanje starih primerov, kar je tudi sprejel. Vodja skupine, agent Bogart, predstavi nekaj starih primerov, vendar Amos vztraja pri primeru za katerega je nedavno, povsem slučajno slišal po radiju. Primer bo preiskal, če ne s pomočjo novo nastale ekipe, ga bo pa sam.

Melvin Mars je bil, v srednji šoli, zelo nadarjen igralec ameriškega nogometa. Tako zelo, da so bili vsi prepričani, da ga bodo izbrali v profesionalno ligo. Vsi upi so splavali po vodi, ko najdejo njegova starša umorjena v njuni hiši. Vsi dokazi kažejo na Melvina, čeprav ta vztraja, da ni kriv, ga komaj dvajsetletnega, za umor staršev, obsodijo na smrtno kazen.

Dvajset let je Melvin preživel v zaporu in občutil vso krutost tamkajšnjih "stanovalcev". Na dan, ko naj bi izvršili smrtno obsodbo pa se je kar naenkrat našel nekdo in priznal krivdo za oba umora. Melvina so izpustili, zanj pa se je zavzel detektiv Amos Decker . Primer mu ne da miru. Bolj, ko se poglablja vanj, več podobnosti najde med svojo in Melvinovo kruto usodo. Odloči se priti zadevi do dna in odkriti kdo je pravi morilec. Je to Melvin ali kdo drug.

Dvajset let je dolga doba in v tem času so tudi dokazi o umorih zbledeli ali popolnoma izginili. A Deckerja to ne ustavi. Počasi a vztrajno odkriva tančice skrivnosti, ki presenetijo tudi Melvina. Vse bolj se zaveda, da o svojih starših ni vedel nič. Vse kar bi moral vedeti pa mu niso povedali, mu razkrije Amos in po dolgih letih postavi vse stvari na svoje mesto. 😎

David Baldacci
Zadnja milja

Naslov izvirnika:
The last mile

Prevod:
Maja Kogej

Založba Učila, Tržič, 2020
448 strani




Mars je prikimal. "Vso noč sem razmišljal. Ampak ničesar nimam zate, Decker. Počutim se ... počutim se kot pravi bedak. Lastnih staršev nisem poznal. Samo z nogometom sem se ukvarjal." Odprl je usta, da bi še nekaj rekel, vendar očitno ni našel pravih besed. Nazadnje je le zmajal z glavo.
"Nikar ne obupaj," mu je svetoval Decker. "Mogoče ti bo vseeno kaj padlo na pamet."
(Odlomek iz knjige, stran 249)

Prvi primer Amosa Deckerja:

David Baldacci, Mož s popolnim spominom

John Grisham, Obračun

 Ameriški pisatelj John Grisham, je svoj roman Obračun razdelil na tri dele. V prvem delu, Usmrtitev, se zgodi kar se v romanu zgoditi mora.

Pete Banning, 43-letni lastnik velikega posestva kjer se ukvarja z gojenjem bombaža, oče dveh študentov in vojni junak. Prijazen do družine in svojih črncev, ki delajo na bombažnih poljih. Nekega dne se odloči in uresniči načrt, ki ga je očitno pripravljal že nekaj časa. Vzame svojo vojaško pištolo, se odpravi v župnišče in hladnokrvno ustreli tamkajšnjega pastorja, ki je bil zelo priljubljen med ljudmi. Preda se policiji in kljub temu, da mu grozi smrtna kazen, svojega motiva nikoli ne pove. Odvetnikov trud je zaman, Peta usmrtijo na električnem stolu.

Drugi del z naslovom Kostnica, je zgodba o drugi svetovni vojni. Krvavi boji med ameriškimi in japonskimi vojaki in kruta usoda ameriških vojnih ujetnikov med katerimi je bil tudi Pete. Priznam, v tem delu sem izpustila cele odstavke. Tovrstno branje ni zame.

Tretji del, Izdajstvo. Presenetljiv razplet. Po Grishamovsko napeto in neverjetno. A tako je tudi v resničnem življenju. Če se ljudje ne pogovarjajo med seboj in si vsak zase misli, da nekaj ve in je to kot pribito res, se lahko življenje čez noč obrne na glavo. 😢

John Grisham
Obračun

Naslov izvirnika:
The reckoning

Prevod:
Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2020
446 strani





'Ker se je vojna šele pred kratkim končala in so bili spomini še sveži, sodnik Oswalt ni imel druge izbire, kot da izpostavi tudi to. Brez pretiranih podrobnosti je opisal Peta Banninga kot večkrat odlikovanega vojaka, ki je bil vojni ujetnik. Vprašal je, ali so med kandidati kakšni vojni veterani. Vstalo jih je sedem in vse po vrsti jih je izpraša. Vsi do zadnjega so bili prepričani, da jih ne bodo vodili niti predsodki niti naklonjenost, temveč bodo sledili zakonu in navodilom sodišča.'
(Odlomek iz knjige, stran 118)

Tisha, Robert Specht

Topla in srčna, resnična zgodba o mladi ameriški učiteljici Anne Hobbs, ki se iz ameriške zvezne države Oregon, kjer je nazadnje poučevala, odpravi v državo kjer je toplote bolj malo in se temperature v zimskem času spustijo tudi do minus šestdeset stopinj. Nepojmljivo. Niti predstavljati si ne morem, da lahko v takih pogojih živi kako živo bitje. Pa očitno nekaterim kar gre. 😎
Odlična knjiga, ki jo je vredno večkrat prebrati.

Pisalo se je leto 1927, ko se je Anne Hobbs odpravila na Aljasko, na svoje novo delovno mesto učiteljice. Ameriški pisatelj Robert Specht nam skozi Anne živo predstavi divjo aljaško pokrajino na začetku 20. stoletja. Spoznamo življenje različnih belskih družin, ki so se priselile na Aljasko v želji po bogastvu in življenje Indijancev, ki so tu od nekdaj živeli. Zlatokopi zaradi katerih so belci množično drli na Aljasko, so že v zatonu. Še vedno pa so tu ostali ostareli rudarji, ki po cele dneve kopljejo jarke, izkopavajo z zlatom pomešano zemljo in nameščajo izpiralne rake. Nekaj zlata se najde, zaslužek je majhen a zadošča za skromno življenje v lesenih hiškah.

Chicken je kraj, kamor je po dolgem potovanju, na precej trmastem in samovoljnem konju, Anne končno prispela. Potovala je z gospodom Strongom. Ta je opravljal nekakšno poštno službo. S konji in na saneh je prevažal pošto in različne potrebščine, ki jih je prodajal v svoji trgovini pa tudi vse tisto kar so mu naročili vaščani. Ko je prispel v vas je bil to velik dogodek in vsi so ga nestrpno čakali. Tako so pričakali tudi svojo novo učiteljico. Ponosno so ji razkazali svojo šolo. Imela je učilnico in sobo za učiteljico. Anne je presenečeno ugotovila, da sta oba prostora popolnoma prazna, da ne rečem izropana. Ker je bila šola dolgo prazna, so krajani odnesli vse kar se je dalo. Ko so stvari vrnili, je Anne lahko začela s svojim novim življenjem in delom.

Anne je poučevala otroke belcev. Ko je želela v šolo vpisati malega Chucka in njegovo sestrico, ki sta bila mešanca, otroka belca in Indijanke, je doživela pravi pogrom s strani vaščanov. Njihovo mnenje, da noben mešanec ne more biti bolj bister od belca, je bilo trdno kot skala. Odločno so se uprli tej ideji, otrok ji niso pustili vpisati. Še večji vihar je nastal, ko se je nova učiteljica čedalje bolj povezovala  z Fredom Purdyjem, ki je bil prav tako mešanec. Najbolj žalostno je, da so tudi Indijanci in mešanci sprejeli to miselnost in se držali bolj zase.

A odločno in trmasto Anne so vaščani slabo ocenili. Ni se uklonila in kljub mladosti se je borila za tisto kar se ji je edino zdelo prav. Ona je učiteljica vseh otrok pa tudi odrasli so lahko prišli k pouku, ne glede na raso in barvo kože. Ko so vaščani ugrabili Chucka in sestrico, z namenom, da ju odpeljejo v indijansko vas, kamor po njihovem mnenju spadata, se je Anne s pomočjo Freda odpravila za njimi. Ni je ustavil mraz, visok sneg, poledenele poti in napoved hudega neurja. Svojo nalogo na mrzli Aljaski bo opravila tako kot si je zamislila in nič drugače. Ji bo uspelo? 😎

Pasma: sibirski haski

Robert Specht
Tisha

Naslov originala:
Tisha
The Story of a Young Teacher  
in the Alaska Wilderness

Prevod:
Ivanka Plešnar

Pomurska založba, Murska Sobota, 1979
436 strani



"Vidim, da se še vedno ravnate po južnem času," je rekel, ko mi je pomagal obleči plašč. "Morali se boste navaditi na aljaški čas."
"Kakšen je aljaški čas?"
"Takšen, da prideš uro ali dve prej, ali uro ali dve kasneje. Odvisno od vremena. Če pa kdo sploh ne pride, vedite, da ga je nekaj zadržalo in da se bo oglasil drugi ali tretji dan."
(Odlomek iz knjige, stran 101)

Mož s popolnim spominom, David Baldacci

Mož s popolnim spominom je Amos Decker. Bil je uspešen športnik, kasneje je bil uspešen kot policist in kriminalist. Nekega dne se njegova pot obrne strmo navzdol in konča med brezdomci. Kaj se mu je zgodilo, da je njegov spomin popoln in kaj se mu je zgodilo, da je pristal na dnu družbene lestvice?

Vse to in še več, nam razkrije 'eden najbolj branih in priljubljenih avtorjev na svetu', kot ga na platnici knjige oglašuje založba. To je David Baldacci. Kljub svetovni slavi je pričujoči roman prvi preveden v slovenščino. Vsaj po podatkih na Cobiss-u.

Moram priznati, zgodba je res napeta. Amos Decker se je v mladosti poškodoval na tekmi ameriškega nogometa. Vanj se je tako močno zaletel nasprotni igralec, da je Amos dobil udarec v glavo in se zgrudil nezavesten. Ko se je pozdravil, je ugotovil, da si zapomni prav vse kar vidi in sliši. Udarec v glavo mu je zapustil popoln spomin.

Ker je bila njegova športna pot s tem zaključena, se je vpisal v šolo za policiste in jo zelo uspešno zaključil. Pozneje je postal tudi uspešen kriminalist. Vse do krute tragedije, ki ga je močno prizadela in njegovo življenje obrnila na glavo. Nekdo mu je, v njegovi lastni hiši, umoril ženo in devetletno hčerko pa še svaka, ki je bil slučajno pri njih na obisku.

Taka žalost lahko premaga tudi takšnega orjaka kot je Amos. Ker ni plačeval obrokov, so mu zasegli hišo in pristal je na cesti, med brezdomci. Njegov dom je bila poslej hiša iz kartona. Bilo mu je vseeno, bil je neutolažljiv. Vse dokler se, po dobrem letu dni od umorov, na policijski postaji ne oglasi moški, ki prizna umore.

V času, ko moškega zaprejo pa se na srednji šoli Mansfield, na katero je hodil tudi Amos, zgodi strelski pohod z mnogimi žrtvami. Strelec ali strelka izgine brez sledu. Nihče ni videl nobene neznane osebe, ki bi se potikala po šoli. Morilec je prišel iz enega konca šole na drugega, kot bi bil neviden. Očitno je šolo dobro poznal in očitno je poznal nekaj kar morajo preiskovalci šele ugotoviti. Nesreča je tako velika in celotna skupnost v šoku, tako da se preiskave loti tudi FBI.

H sodelovanju pritegnejo tudi Amosa Deckerja, ki ugotovi kako se je morilec gibal po šoli, obenem pa se mu čedalje bolj dozdeva, da sta pokola povezana in da storilec goji neko zamero prav do njega. Amos s svojim popolnim spominom ugotovi komu se je nehote zameril, a do tega je še dolga pot, polna neprijetnih spominjanj in še neprijetnejših dogodkov in napetih preobratov, ki sledijo.

David Baldacci
Mož s popolnim spominom

Naslov originala:
Memory man

Prevod:
Petra Brezinščak

Založba Učila, Tržič, 2019
430 strani



"Motiv. 
Vedno se je začelo s tem. Motiv je bil le druga beseda za 'Zakaj bi kdo naredil kaj takšnega?'. Iz pohlepa ali ljubosumja, za zabavo, iz osebnega maščevanja, zaradi domnevne žalitve, v trenutku neprištevnosti? Slednjo je bilo težko razvozlati. Kako naj bi sledil mislim neuravnovešenca?"
(Odlomek iz knjige, stran 95)

Žena med nama

Ko misliš, da si končno našla srečo v življenju pa se znajdeš v peklu iz katerega se težko rešiš. Toda upanje vedno obstaja. Prav o tem govori malce razvlečena zgodba romana Žena med nama, ki sta jo napisali ameriški avtorici Greer Hendricks in Sarah Pekkanen.

Vanessa je sedemindvajsetletna vzgojiteljica v vrtcu. Zelo rada ima otroke in uživa v svojem delu. Za povečanje svojih dohodkov dela nekajkrat na teden tudi kot natakarica. Gostje jo imajo radi pa tudi s sodelavci se dobro razume. Stanovanje si deli s sostanovalko, s katero sta tudi zelo dobri prijateljici in sodelavki v vrtcu.

Vanessa živi skromno a izpolnjeno življenje s katerim je zadovoljna. Vse dokler ne spozna Richarda Thompsona. Nekaj let je starejši, prijazen, vljuden in zelo bogat. Vanessi se zdi, da je v sedmih nebesih in njuna ljubezen ju pripelje do poroke. Prvi tedni so sanjski. Richard Vanessi izpolnjuje želje kot po tekočem traku. Kupi ji hišo, vendar ne v mestu, temveč na obrobju, kjer je po njegovem bolj mirno kot v mestu. Tudi v službo ji ni treba hoditi. V hiši se počuti čedalje bolj osamljena, zato za darilo dobi dresiranega nemškega ovčarja Duka. Velikana se sprva boji a se kasneje zelo naveže nanj.

Vanessi je vse bolj jasno, da jo je Richard postopoma osamil. Ko je videl kako zelo rada ima Duka, je ta nenadoma izginil. Vanessa je neutolažljiva in upa, da ga je Richard odpeljal na varno. Zdaj ji je že povsem jasno, da za vsem stoji njen mož. Njegovo ljubosumje in želja po nadzoru sta vsak dan hujša. Postane grob, jo pretepa, v družbi jo osramoti, takoj ko se pokaže priložnost. Po vsakem izpadu pa nastopi kesanje in Vanessa dobi nakit kot darilo in opravičilo.

Njuna zveza traja kar nekaj let. Vanessa se na vso moč trudi, da bi zapustila moža, a ta o tem noče nič slišati. Vse dokler ne pride nova mlada in lepa tajnica Emma. Richarda je popolnoma obsedla in zdaj tudi on želi ločitev. Vanessa je presrečna. Toda Richard se želi takoj poročiti z Emmo, ki se s poroko tudi strinja. Zdaj je Vanessina nova naloga, kako rešiti Emmo in ji povedati kakšen je v resnici njen bodoči mož. Ji bo uspelo? In od kod se ji zdi Emma tako znana?

Greer Hendricks in
Sarah Pekkanen

Naslov izvirnika:
The wife between us

Prevod:
Anja Bakan

Založba KMŠ
Hiša knjig Maribor, 2019
477 strani




"Človeško telo se pogosto enako odzove na dve izraziti čustveni stanji - vzburjenje in strah," je pojasnjeval znanstvenik. Zaprem oči in se poskušam spomniti strokovnjakovih točnih besed. "Pomislite na tolčenje v prsih, na oženje zenic, povišan krvni tlak. Ta občutja se pojavijo tako pri strahu kot pri vzburjenju."
Strokovnjak je obenem povedal še nekaj o tem, kako se ob obeh stanjih spremenijo naši miselni procesi. Kadar smo denimo do ušes zaljubljeni, lahko živčni ustroj, odgovoren za kritično presojo drugih ljudi, tudi odpove.
(Odlomek iz knjige, stran 250)

Ernest Hemingway, Pariz - premični praznik

Pariz - premični praznik je zbirka krajših zgodb, ki govori o času, ko je Hemingway živel v Parizu, med leti 1921. do 1926, s svojo prvo ženo Hadley in še ne enoletnim sinom. O času, ko je zapuščal novinarsko delo in se posvečal pisateljevanju. Drobna knjižica je bila po vsej verjetnosti tudi osnova za nastanek romana Pariška žena, pisateljice Paule McLain.

Hemingway je knjigo začel pisati na Kubi leta 1957. in jo dokončal v drugi polovici leta 1960. v Ketchumu,  malo pred smrtjo.

V romanu Pariz - premični praznik, se piše leto 1921. Ernest Hemingway (1899-1961) je pisatelj začetnik. Opušča poročevalsko delo za časopise v Torontu in se popolnoma posveti pisateljevanju. Piše zgodbe in novele, v glavnem o stvareh, ki jih dobro pozna. Trudi se jih prodati a zaenkrat brez večjega uspeha. V Parizu živi z ženo Hadley in sinkom. Rad obiskuje določene restavracije kjer piše, bere, opazuje in uživa ob dobri hrani in vinu.

Rad se sprehaja ob reki Seni kjer so na obrežjih postavljene stojnice s knjigami. Rad stavi na konjskih dirkah. Obožuje smučanje, poleti plavanje in morje. Rad ima boks in bikoborbe. Rad ima svojo ženo in sina. Rad ima ženske. Hadley je zvest mož, a kako dolgo, je samo vprašanje časa. 😎

Hemingway se druži z umetniki, slikarji in pisatelji, eni že uveljavljeni, drugi, tako kot on, v nastajanju. Med njegovimi prijatelji je pisatelj Scott Fitzgerald (1896-1940), ki je pravkar izdal svoj roman Veliki Gatsby. Z njegovo prodajo ni prav zadovoljen, toda obeta se mu tudi pisanje scenarija za film.

Hemingway obiskuje Gertrude Stein (1874-1946). Modernistična pisateljica in zbiralka umetniških slik ter oboževalka Picassa. Marsikaj mu svetuje in marsikaj Hemingway tudi ne upošteva. Njegovo generacijo ameriških umetnikov, ki se znajdejo in ustvarjajo v Parizu, označi za "izgubljeno generacijo".

Pariz - premični praznik je avtobiografska pripoved, kjer nam Hemingway  na odkrit način in včasih tudi z ostrim jezikom pripoveduje o svojih pariških prijateljih, ki danes spadajo med klasike svetovne umetnosti.

Ernest Hemingway
Pariz - premični praznik

Naslov izvirnika:
A moveable feast

Prevod:
Frančišek Mlakar

Založba Obzorja Maribor, 1991
146 strani


"Potem sem se spet lotil pisanja in se poglobil v zgodbo in se v njej izgubil. Zdaj sem jo pisal jaz, nastajala ni več sama, in pogleda nisem več dvignil, nisem se več zavedal časa niti nisem vedel, kje sem, in tudi novega ruma St. James si nisem več naročil. Dovolj mi je bilo ruma St. James in nanj sploh nisem pomislil. Potem je bila zgodba napisana in bil sem zelo utrujen. Prebral sem poslednji odstavek in potem sem dvignil pogled in se ozrl k dekletu, vendar je že odšlo. Upam, da je odšla z dobrim moškim, sem pomislil. Toda bil sem žalosten."
(Odlomek iz knjige, stran 11)