Jelka Ovaska - Lovke

 

Jelka Ovaska je v svojem romanu Lovke, opisala dogajanje v Sloveniji, v zadnjih štiridesetih letih, ko smo prešli iz socializma v najbolj kruto obliko kapitalizma. Peščica ljudi je v divji privatizaciji bajno obogatela, večina pa kot večina, pač ni bajno obogatela. 😎 Seveda je roman Jelke Ovaska samo fikcija. A kaj pa, če je vse res?

V tej peščici povzpetnikov je tudi Viktor Šibrer, direktor družbenega podjetja, ki se ukvarja s prevozništvom. Po osamosvojitvi in privatizaciji, je hitro postal večinski lastnik podjetja. H sodelovanju je pritegnil tudi svojega nečaka Igorja iz Kanade, ki je v Sloveniji iskal svoje korenine. Je sin Viktorjevega brata, ki je v Kanadi umrl v prometni nesreči. Igorja je posvojila dobra družina s slovenskimi koreninami. Diplomiral je iz prava, dobro je obvladal računalniške programe in tako je bil ravno pravšnji za hitro rastoče prevozniško podjetje. 

Igor se je poročil z Evo Braska. Skupaj s še tremi sestrami in mamo Ines, so glavne junakinje romana Lovke. Mama Ines Braska je priznana kriminologinja in profesorica v Ljubljani in na Dunaju. Hčerke so univerzitetno izobražene, rahlo odtujene in razpršene po Evropski uniji. 

Zgodba družine petih žensk je nekakšna protiutež zgodbi Viktorja Šibrerja in njegovi poslovni in finančni lakomnosti.

Podjetje Viktorja Šibrerja raste in širi svoje lovke na vsa mogoča področja, od gradbeništva in prodaje stanovanj do stavnic in turizma. Igor je vesel, da gre podjetju tako dobro. Tudi sam in njegova družina imajo od tega korist. Postajajo bogataški sloj družbe. Čudi se kako stricu vse to uspeva v tako kratkem času. Ko odkrije, da večina poslov ni zakonita in da vse skupaj nadzoruje mafijska 'famiglia', izgine iz Ljubljane, ne da bi komu povedal kam odhaja. 

Kmalu zatem se začne polom Viktorjevega imperija. Računalniški programi preusmerjajo kredite bank in nagrabljeno gotovino, sled vodi vse do Kitajske. V podjetju ni nikogar, ki bi znal ustaviti program.

Tudi sestre ne sedijo križem rok. Vse moči in znanje uporabijo, da bi našle Igorja. Vse bolj so prepričane, da z nečednimi posli nima nič. Morajo ga najti.

Super slovenska kriminalka o slovenski tranziciji, divji privatizaciji in plenjenju družbene lastnine. Še dobro, da je prišel dečko iz Kanade, da pove, ustavite konje, to ni po pravilih in zakonih. Vse bolj pa se mu dozdeva, da je bila država razprodana, še predno je nastala.😞

Ocena: 4/5

Jelka Ovaska

Lovke

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014

Zbirka Krimi

371 strani

"Tovornjake čim prej spravi na varno. Potrudi se, da boš na pravi strani, ko bo šlo zares. In še, čimprej se znebi partije. Prihaja čas za obračanje fesa po vetru, mnogi zadrti partijci se že preoblačijo. Kameleoni bodo visoka moda," je slikovito pomenljiv Matevž. Viktorjev dvom, da v Sloveniji tega ni, Matevž gladko zavrne s primerom iz štajerskega konca. Zagrizen komunistični uradnik se že prilizuje krogom, ki pripravljajo odcepitev Slovenije, in prav nič čudnega ne bo, če bo ob prevratu postal general. (Odlomek iz knjige Lovke, Jelke Ovaska, stran 83)

Slovenska kriminalka:

Avgust Demšar - Tajkun

Avgust Demšar - Tajkun

 

Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Tega resnično še nismo pričakovali. Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko se je zopet upokojil. 😎 Upam, da bo izjemni Vrenko ustanovil s. p. in še naprej reševal zapletene primere.

Ekipa mariborskih preiskovalcev je ostala brez dobrega vodje, a tudi sami so se odlično znašli. No, nekaj malega so se obrnili tudi na upokojenega Martina Vrenka in ta se je z veseljem odzval.

Tako kot v prvem delu trilogije, z naslovom Cerkev, se tudi v drugem delu, Tajkun, odpravimo v vasico Vodnjaki, na obronkih Pohorja. Zdaj že vem, da je izmišljena. Tu ima vikend hišo nepremičninski mogotec in podjetnik Štefan Matjašič. S svojo ženo Vido in najstniško hčerko Saro je tu večkrat. Pa ne zato, ker bi užival v družinskem krogu. Matjašič si je zamislil nesrečno vasico spremeniti v srečno in bogato letovišče za sprostitev in ljubo zdravje oziroma nekakšen spa, kot se to moderno imenuje. 😏

Ko se je zdelo, da gredo posli kot po maslu, se je zgodilo. Sara Matjašič se ni vrnila iz Ljubljane, kjer je na RTV snemala mladinsko oddajo v režiji starejše sestre Hanne. Hanna je Matjašičeva hči iz prvega zakona. Zapustil jo je že kot malo deklico in z njo nikoli ni navezal stika. Ni ga zanimalo, kako je, kako živi, kaj počne. Z njo ni želel imeti nobenega opravka. Že to pove dosti o njegovem značaju. Žalostno, ampak resnično. 😢

Prav kmalu se je izkazalo, da so Saro ugrabili. Kot dokaz sta Matjašičeva dobila pismo, v njem pa Sarine lase. Čez nekaj časa dobita elektronsko pošto, brez besed, samo znesek 150.000 €. Matjašič bi lahko znesek z lahkoto plačal. Toda ne, on se odloči in najame bivšega kriminalista, da najde njegovo hčer. Res jo najde. V zapuščeni hiški, v gozdu, skupaj z domnevnim ugrabiteljem. Med prerivanjem se sproži pištola bivšega kriminalista in zadene Saro. 

Zdaj ni več primer ugrabitve, zdaj gre za umor. Skupina nekdanjih Vrenkovih sodelavcev, ki jo zdaj začasno vodi kriminalistka Ivana Premk, se loti primera. Iščejo morilca in ugrabitelja ali več njih. Vse je mogoče. Nesrečna smrt najstnice Sare sproži plaz grozljivih dogodkov. V vodnjaku, v Vodnjakih, prav v tem kjer so tudi v preteklosti že našli kakšno truplo, najdejo mrtvo Hanno. V vikend hiši naletijo na zabodeno Vido Matjašič. Kdo se je napadel družino bogatega podjetnika Matjašiča? So krivi neporavnani tajkunski posli, ali je kaj drugega, nekaj bolj zloveščega!

Ivana Premk bo s svojo skupino kriminalistov, zadevi prišla do dna. Z Vrenkom ali brez njega. Ji bo uspelo ustaviti pokole in najti krivce!

Napeto do konca.

Ocena: 4,5/5

Grad Slovenska Bistrica

Avgust Demšar

Tajkun

Trilogija Vodnjaki II

Zbirka Branje, Proza

Založba Pivec, Maribor, 2022

366 strani

'Vida in Štefan Matjašič sta stala sredi njune razkošne vile in gledala dve kriminalistki in enega kriminalista na drugi strani. Kriminalistka, ki se je predstavila kot Ivana in še nekaj, jima je pravkar povedala, da so pred dobrima dvema urama na območju med Mariborom in Slovensko Bistrico našli truplo dekleta, za katerega upravičeno sklepajo, da je Sara Matjašič.' (Odlomek iz knjige Tajkun, Avgusta Demšarja, stran 98)

Ljubljana, Zlata ladjica 

Prvi del trilogije Vodnjaki

Avgust Demšar - Cerkev

Tove Alsterdal - Slepi rov

 

Sonja in Daniel sta švedska zakonca srednjih let. On je bil zaposlen v založbi kjer je službo izgubil. Ona je bila učiteljica. Dala je odpoved, ker sta se odločila prodati svojo vrstno hišo v Stockholmu in kupiti kmetijo  z vinogradom, na kateri bosta živela, pridelovala vino in ga prodajala. O pridelovanju in prodaji vina ne vesta ničesar. A bosta že kako. 😎

Kupita razpadajočo hišo in zapuščen vinograd v Sudetih, na Češkem. Zakaj prav tam? Jezika ne znata, kmetija je v razsulu, vse je potrebno obnoviti, daleč od prijateljev in znancev sta. Cena je bila nizka in sprejemljiva in ta je prevagala. Da nikakor ne dobita podpisane pogodbe, ju začne malo skrbeti.

Ko pod hišo odkrijeta rove in steklenice predvojnega vina, se razveselita. Vino je staro, lahko ga bosta drago prodala. A vino je zanič. Ko v zapuščenih rovih najdeta truplo dečka, se njuna zaskrbljenost stopnjuje. Kdo je deček, kdaj in kako je umrl?  Kaj ima z njuno kmetijo Anna Jones, ki pravi, da samo malo potuje naokoli in preganja dolgčas. Tudi njo najdejo mrtvo pod njuno staro lipo.

Švedska pisateljica Tove Alsterdal je v svojem romanu Slepi rov opisala resnično dogajanje v času po drugi svetovni vojni, ko so iz Češke izgnali Sudetske Nemce, ki so tam bivali stoletja. Zapustili so domove in imetje. Rešili so si življenje, vendar ne vsi. Nasilje rodi nasilje. Kar so nekateri zagrešili med vojno, so morali plačati drugi. Verjetno je sodeloval tudi kdo od teh drugih, a večina je bila izgnana po krivici. 

Tove Alsterdal je združila resničnost s fikcijo in ustvarila zanimiv in berljiv roman v katerem se prepleta sedanjost in preteklost v neki češki vasici. Lahko bi bilo tudi kje drugje.

Ocena: 4,5/

Barvitost

Tove Alsterdal

Slepi rov

Naslov izvirnika:

Blindtunnel

Prevod:

Darko Čuden

Založba Sanje, Ljubljana, 2021

Zbirka Sanje roman

271 strani

'Pod zemljo je bil zapleten sistem rovov, ponekod tudi v treh nadstropjih. Izkopali so jih v srednjem veku, da so v vojnih časih po njih nosili hrano, v času starih kraljev, so v njih skladiščili smodnik, služili so za pobeg in skrivališče. Na začetku devetnajstega stoletja so jih zazidali, ker je v ihti modernizacije vse sililo na svetlobo, na zemljo.' (Odlomek iz knjige, stran 24)

Rov oziroma tunel v Posočju, pri trdnjavi Kluže

Erle Stanley Gardner - Jezna žalovavka

 

Slavni odvetnik Perry Mason si je vzel nekaj dni in se odpravil na zasluženi oddih. Njegova pomočnica Della Street pravi, da je najverjetneje bolan. Dopust ni na njegovem seznamu priljubljenih dejavnosti.

Nekaj dni bivanja v idilični pokrajini ob jezeru, mir in svež zrak in Perryja se je začel lotevati dolgčas. A ne za dolgo. Nekega dne na njegova počitniška vrata potrka Bella Adrian.

V hiši ob jezeru, nedaleč od Belline, so našli umorjenega sina bogatega bančnika. Arthur Cushing je bil razvratnež, ki je v svojo počitniško rezidenco vabil dekleta na večerje in filmske predstave. V noči, ko so ga umorili je bila na eni takih večerij Beellina hči Carlota. 

Bello je sredi noči zbudil ženski krik in strel. Ko je videla, da hčerkinega avtomobila ni v garaži, je bila njena prva misel, da se ji je zgodilo nekaj strašnega. Odvihrala je v Arthurjevo kočo. Našla je njegovo truplo in polno razbitega stekla. V strahu, da je za umor kriva Carlotta, je pomila in pospravila kozarce in vse kar bi bilo obremenilno za hčerko.

Nasproti Arthurjeve koče je stanoval Sam Burris. Tudi njega je zbudil krik in skozi svoje okno je z daljnogledom lahko videl kaj se dogaja. A na žalost je videl samo Bello. Sam je bil lastnik zemljišča, ki ga je s prevaro kupil Arthur. Zagotavljal mu je, da bo na zemljišču kmetoval. Kasneje se je izkazalo, da želi ob jezeru postaviti velik hotel. Zamera je bila ogromna.

Bella Adrian postane glavna osumljenka. Veliko srečo ima, da njeno obrambo prevzame Perry Mason in ekipa detektivov s katero redno sodeluje. Ni dileme, da Perry reši primer. Čeprav je vse kazalo na Carlotto in kasneje na Bello je ena malenkost, ki jo je večina spregledala, razkrila pravo morilko ali pa je bil to morilec 😎

Stari dobri Perry Mason. Vedno me navduši. Upam, da se najde slovenska založba in ponovno izda celo zbirko o njegovih primerih. 

Ocena: 4,5/5

Na vrtu v Bovcu

Erle Stanley Gardner

Jezna žalovavka

Naslov izvirnika:

The case of the angry mourner

Prevod:

Veno Taufer

Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1965

152 strani

"Ne, ni me vprašal," je rekel Burris. "Če bi me vprašal, bi povedal, ker pa me niso vprašali, nisem povedal. V mislih sem se odločil, da bom povedal po resnici, če me bodo to vprašali, nisem pa nameraval tega povedati sam od sebe. Gospa Adrian je moja soseda. Lahko, da je bila tam, ni pa ona ubila Arthurja Cushinga in mislim, da tudi zakričala ni ona. Ona je ..." (Odlomek iz knjige, stran 113)

Bohinjsko jezero

Erle Stanley Gardner - Krivoprisežna papiga

John Grisham - Nedolžen sem!

 

Pretresljivo. Neverjetno. Nemogoče. Ameriški pisatelj, John Grisham nam v svoji knjigi, Nedolžen sem!, predstavi resnično zgodbo o tem, da je tudi nemogoče lahko mogoče. Demokracija, človekove pravice, pošteno sojenje. Vsega tega v tej resnični zgodbi, ki se je dogajala v ameriški zvezni državi Oklahoma, ni niti za trohico. Da se razjokaš od togote. 😢

Ron Williamson je živel v urejeni in zelo verni družini v mestu Ada, v ameriški zvezni državi Oklahoma. V šoli je dobival dobre ocene. Bil je odličen športnik in gimnazijska zvezda v bejzbolu. Dobil je več ponudb za profesionalno igranje in sklenil pogodbo. Družina in sestri so bili veseli, da mu gre tako dobro. A Ron si je želel več in, ker mu ni uspelo priti v prvo moštvo, se je začelo njegovo popivanje, obiskovanje lokalov in nadlegovanje žensk. 

Debbie Carter je bila študentka in občasno natakarica pri Kočijaževi svetilki v Adi. Najdejo jo mrtvo v njenem stanovanju. Bila je posiljena in kruto umorjena. 

Za dejanje osumijo Rona. Nanj je opozoril Glen Gore, ki je imel debelo kazensko kartoteko. Nasilništvo, streljanje, izgredi, pravi poklicni zločinec. In prav njega si je javni tožilec izbral za verodostojno pričo. Ronov takratni branilec je domneval, da je prav Gore vpleten  v umor Debbie. Zakaj se policija in preiskovalci niso bolj zanimali zanj! To je bilo delno razkrito šele čez štirinajst let.

Skupaj z Ronom je bil osumljen 38-letni diplomirani biolog in učitelj, Dennis Fritz. Proti njemu niso imeli nobenih pravih dokazov. Bil je zgolj Ronov prijatelj, s katerim sta včasih skupaj popivala. Tožilstvo je primer zgradilo na podlagi pričevanj ovaduhov in obsojencev. Ob obljubi nižje kazni ali kakšne druge olajšave so bili pripravljeni pričati karkoli. 

Za izpustitev osumljenih na prostost je bila določena vrtoglava varščina. Izvedenci, ki bi lahko dokazali njuno nedolžnost so bili predragi, da bi jih uporabili pri obrambi revnih obtožencev. Država mora zaščititi davkoplačevalce. 😕

Kljub temu, da je Ron vseskozi zagotavljal, da ni kriv, so mu dosodili smrtno kazen. To, da so psihiatri pri njem ugotovili nihanje razpoloženja, depresijo in celo vrsto psihičnih težav, ni nikogar zanimalo. Dennis je dobil dosmrtni zapor. 

Enajst let se je vlekla njuna zaporniška kalvarija. Psihično labilni Ron je bil zaprt na tako imenovanem hodniku smrti. Tam so zaporniki, v katastrofalnih razmerah, bivali in čakali na izvršitev kazni. Na srečo obstajajo pošteni odvetniki, ki se zavzamejo tudi za revne obsojence, ki so po krivem obsojeni na dolge zaporne kazni ali celo na smrt. 

Ocena: 4/5

Travnik v Bovcu

John Grisham

Nedolžen sem!

Naslov izvirnika:

The innocent man

Prevod:

Dušanka Zabukovec

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008

Zbirka Krimi

438 strani

'Vsekakor je bil videti sumljiv; čudno se je vedel, hodil okrog ob nenavadnih urah, živel z materjo, ni imel službe, bil znan po tem, da nadleguje ženske, redno obiskoval beznice in, kar je bilo najbolj obremenilno, stanoval je blizu kraja kaznivega dejanja. Če bi ubral bližnjico po stranskih uličicah, bi bil v nekaj minutah lahko v stanovanju Debbie Carter!' (Odlomek iz knjige, stran 88)

Piran, ko morje pokaže svojo moč 

John Grisham - Bratovščina

Robert Menasse - Prestolnica

 

Delovanje Evropske unije, predvsem pa Evropske komisije v leposlovni obliki in skozi satirično pripoved, ali pa tudi ne, avstrijskega pisatelja Roberta Menasseja. In kaj ima z vsem tem pujsek. 😊

Zgodba romana Prestolnica, nas popelje v prestolnico Evropske unije, Bruselj. Med uradnike Evropske komisije, kjer spremljamo njihovo pošteno ali pa nepošteno delovanje. Knjiga se bere bolj kot priročnik o delovanju Evropske komisije, bolj malo je v njej leposlovja. Nekaj ga je.

Nekakšna rdeča nit romana je pujsek, ki ga ljudje videvajo na ulicah in trgih Bruslja. Ali je vse skupaj res, ali pa je zgolj metafora za "svinjarijo", to izvemo, ko preberemo roman do konca. 

V zgodbi je tudi umor, a knjiga ni kriminalka. Mogoče pa je. V hotelu najdejo moško truplo. Moški je bil ustreljen. Pri njem najdejo ponarejen potni list. Kdo je bil in zakaj je bil umorjen? Nihče ni nič videl in nič slišal. Prav vsi pa so, na trgu, videli velikega pujsa. Čigav je, ali je povezan z umorom, kaj dela sredi velikega mesta? Vse to bo moral razrešiti inšpektor Brunfaut. Ko že mislimo, da imamo kriminalko, dobi inšpektor ukaz z vrha. Primer je zaključen, ne preiskuje se več. Konec. Pika.

Evropska komisija v očeh javnosti nima najboljše podobe. Komisarka za kulturo, ki je mimogrede resor, ki ga nihče noče in tudi komisarka svoje imenovanje jemlje kot kazen, saj ona je ja prekaljena ekonomistka, kaj ima to s kulturo. V glavnem, komisarka se odloči speljati Jubilee Project, za izboljšanje javne podobe Evropske komisije. Še bolj pa si želi izboljšati svojo podobo in napredovati v bolj spoštovani resor. Politične igrice se kar vrstijo. Lahko bi priredili tekmovanje v metanju polen pod noge. Konkurenca bi bila izredno močna.  

Skratka, knjiga Prestolnica je literarna mineštra z ogromno sestavinami. Tako gosta je, da jo težko mešamo.

Ocena: 3/5

Pujsek v ZOO Ljubljana

Robert Menasse

Prestolnica

Naslov izvirnika:

Die Hauptstadt

Prevod:

Tanja Petrič

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2021

413 strani

'Nemška kanclerka je bila v preteklem koledarskem letu osemkrat na Kitajskem. Naslednji teden naj bi avstrijski predsednik z letalom polnim ministrov in interesnih predstavnikov iz industrije,  trgovine in kmetijstva odletel v Peking, najvišje na agendi: trgovina s svinjino. Kmalu zatem so se v Pekingu najavili še Holandci. Če bo eni izmed teh držav uspelo skleniti osnovno bilateralno pogodbo s Kitajsko, potem je politično gledano precej neverjetno, da bi EU dobila pogajalska pooblastila. In takrat se bo začel veliki dvoboj, nadvse brutalen, zbijanje cen in poskusi, da bi sosede postavili na hladno. Namesto da bi nastopili skupaj, bodo drug drugega uničili in s svojim pohlepom po nacionalni gospodarski rasti ustvarili evropsko krizo.' (Odlomek iz knjige, stran 119/120)

Trg Evrope, pred zgradbo železniške postaje, združuje Novo Gorico in italijansko Gorico.

 

Michel Bussi - Črni lokvanji

 

Kriminalka z umetniškim navdihom. Dogaja se v Normandiji, v slikoviti francoski vasici Giverny, ki jo pozna skoraj ves svet. V njej je živel sloviti francoski slikar, impresionist Claude Monet. Tu so več desetletij nastajale njegove slike z motivi za katere je sam ustvaril vrtove z lokvanji, rastlinjaki in japonskim mostičkom na majhnem jezercu. Monetovi vrtovi so še danes prava atrakcija za turiste.

V tej impresionistični idili, mnogo let po Monetovi smrti, najdejo v potoku moško truplo. Umorjeni je bil Jerome Morval, uspešni očesni zdravnik z ordinacijo v Parizu. V Givernyju, kjer je odraščal, je imel eno najlepših hiš. Imel je tudi dve strasti, lepe slike in lepe ženske. Njegova žena Patricia je vedela za obe. 

Zgodbo nam pripoveduje 84-letna ženska, ki živi s svojim nemškim ovčarjem Neptunom, v štirinadstropnem stolpu, ki je središče nekdanjega mlina. S stolpa je čudovit razgled daleč naokoli. Stanovalka je zato z vsem vaškim dogajanjem zelo dobro seznanjena. 

In ja Neptuna imajo vsi radi in tudi on obožuje vse vaščane. Še najraje ima otroke in vsak dan zvesto čaka prod vaško šolo, da bo lahko tekal z njimi. Še najraje ima enajstletno Fanette, ki je nadarjena slikarka. Učiteljica edinega razreda vaške šole Stephanie jo spodbuja, da se prijavi na nagradni natečaj z bogatimi nagradami. Fanette se z vso strastjo vrže na slikanje Monetovih lokvanjev. Ves čas jo spremljajo sošolci, med njimi tudi Vincent, ki je že kar malo obseden s slikarko v nastajanju.

Umor raziskuje novopečeni inšpektor Serenac z ekipo. Ugotovijo, da se je leta 1937. zgodil enak umor, na istem mestu. Serenac je skoraj prepričan, da je morilec bolestno ljubosumen mož vaške učiteljice, v katero se je zagledal tudi sam. 

V romanu nastopa množica oseb v različnih časovnih obdobjih, ki jih pripovedovalka vseskozi preskakuje. Na koncu ugotovimo ... aja, ne smem povedat. 😊 In kaj imajo z vsem tem slavni Monetovi lokvanji? Zelo dobra kriminalka, ki nas vodi po idiličnem Monetovem Givernyju. Z veseljem bi ga obiskala.

Ocena: 4,5/5

Nemški ovčar v ZOO Ljubljana

Michel Bussi

Črni lokvanji

Naslov izvirnika:

Nympheas noirs

Prevod:

Maja Lihtenvalner

Založba Učila, Tržič

336 strani

"Theodore Robinson je bil ameriški slikar. Najbolj znan impresionist pri nas v Združenih državah. Edini ameriški slikar, ki se je tesno spoprijateljil s Claudom Monetom. Drugih se je Monet izogibal kot kuge. Robinson je v Givernyju ostal osem let ... Naslikal je celo svatbo Monetove najljubše pastorke, Suzanne, ko se je poročila z ameriškim slikarjem Theodorjem Butlerjem. In prav to je čudno, Fanette, neka druga od njegovih najslavnejših slik predstavlja isti prizor, ki ga slikaš ti ..."  (Odlomek iz knjige, stran 63/64)

Lokvanj v ljubljanskem parku Tivoli

Michel Bussi - Letalo brez nje

Ilaria Tuti - Cvetje nad peklom

 

Zgodba romana Cvetje nad peklom, italijanske avtorice Ilarie Tuti, je grozljiva in pretresljiva. Dogaja se v idilični alpski vasici, ki leži na meji med Italijo in Avstrijo. To kar se je dogajalo na obeh straneh meje pa ni prav nič idilično.

V gozdu najdejo iznakaženo moško truplo. Izkaže se, da gre za gradbenega inženirja, ki je bil vodja gradbišča nove smučarske proge. Nasprotnikov gradnje, predvsem pa odkupu zemljišč po katerih bo potekala nova smučarska proga, je bilo kar nekaj. Primer dodelijo komisarki Teresi Battaglia.

Šestdesetletna izkušena preiskovalka ima tudi sama velike težave. Živela je z nasilnim možem, zdaj pa jo pesti sladkorna bolezen in kar je še huje ima simptome hude, neozdravljive bolezni. Kljub temu se primera loti zavzeto in z vso vnemo. Njeno ekipo dopolni mladi novinec, inšpektor Massimo Marini. 

Najdejo še dve trupli. Kljub temu, da je vaščane strah pa pri preiskavi neradi sodelujejo. Živijo od smučarskega turizma in strah pred izgubo zaslužka je večji.

Komisarka Teresa Bataglia odkrije, da so za rešitev primera ključni štirje desetletniki. Mathias, Diego, Oliver in Lucia so dobri prijatelji, ki skrbijo drug za drugega. Srečujejo se globoko v gozdu in se pogovarjajo o svojih težavah doma, kjer so namesto ljubezni in varnosti, deležni zanemarjanja in marsikdaj tudi udarcev. Otrokom je v gozdu očitno nekdo prisluškoval, kajti vsi umorjeni so povezani z njimi.

Vzporedna zgodba se dogaja leta 1978. Nekdanjo Šolo so spremenili v avstrijsko sirotišnico. Nič nenavadnega, če ne bi tamkajšnji zdravnik izvajal grozljive poskuse na dojenčkih. V prvem nadstropju, v sobi z imenom Gnezdo, so zaklenili otroke brez imen, imeli so samo številke. Otročki niso imeli nobenih stikov z ljudmi, da o objemih in ljubkovanju niti ne govorimo. Tisti, ki jih je hranil, je imel na glavo poveznjeno kapo in izrez za oči. Osebje se je ravnalo po načelu 'Glej, opazuj in pozabi.' Namen sprijene raziskave je bil ali so družabni stiki bistveni za preživetje človeka. Najhuje je, da so tovrstne raziskave resnično delali in zgodba Ilarie Tuti ni popolna fikcija. 

Ocena: 4/5

Ilaria Tuti

Cvetje nad peklom

Naslov izvirnika:

Fiori sopra l'inferno

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2020

336 strani

'Lutka iz blaga jo je gledala. Sedela je na verandi, ki jo je Lucia čistila. Bila je nenavadna, zaradi česar ji je bila všeč. Ni bila kot nobena druga lutka na svetu. Nekdo jo je sešil z vrvico, z robatimi šivi, dobro vidnimi v juti. Lasje so bili iz konjske žime in so imeli enak vonj, kot ga je neznanec pustil v hiši: vonj po živali, močan, a ne neprijeten. Bil je vonj po naravi, po njenem krogu življenja in smrti. Divji, topel. Lucia ga je dolgo duhala in se spraševala, čemu takšno darilo.' (Odlomek iz knjige, stran 137)

Botanični vrt Ljubljana

Fiorella De Maria - Speča priča

 

V majhni, mirni angleški vasici Sutton Westford je bilo zelo malo družabnih dogodkov, če sploh kateri. Zato so se vaščani veselili vsakoletnega praznovanja Marijinega vnebovzetja. Na posestvu dominikanskega samostana Saint Mary, so priredili vrtno zabavo. Prinesli so hrano in pijačo, se zabavali, pogovarjali in spoznavali, kajti vsi vaščani niso bili od nekdaj tam. 😎

Posebno zanimanje je veljalo krhki in bledični ženi vaškega zdravnika dr. Paigea. Marie ni veliko govorila, rada se je sprehajala po samostanskem vrtu in se držala bolj sama zase. Vaščanom se je zdelo, da živi v neprestanem strahu, kar se je izkazalo za resnično.

V hiši, ki jo je najel danski umetnik in vojni veteran Johannes, tega najdejo ustreljenega, ob njem pa hudo pretepeno in komaj živo Marie. Kaj se je zgodilo, kdo je pretepel Marie in ubil Johannesa?

Primer prevzame inšpektor Applegate in takoj aretira dr. Paigea kot glavnega osumljenca. Vseskozi se v razjasnitev zločina vtika amaterski "inšpektor" oče Gabriel, menih iz dominikanskega samostana. Gabriel ne verjame v krivdo zdravnika, ki ga ima za dobrosrčnega človeka in dobrega zdravnika. Vse bolj ugotavlja, da vsi akterji, ki naj bi bili vpleteni v dogajanje niso to za kar se izdajajo. Vsak ima svoje skrivnosti. Ni dolgo kar se je končala druga svetovna vojna in vsak na svoj način celi rane. 

Marie in Johannes imata na roki vtetovirano številko. Preživela sta koncentracijsko taborišče in vse grozote, ki so se tam dogajale. Toda na kateri strani in v kakšni vlogi je bil vsak od njiju. 

Ni čudno, da je Marie živela v strahu. Veliko krvnikov je bilo živih in roka pravice jih ni dosegla. Za take so taboriščniki nevarni, lahko bi jih ovadili, zato je bolje, da udarijo prvi. 

Gabriel uspešno razreši in odvije zamotani klobčič skrivnosti in sprenevedanj. 

Ocena: 4,5/5

Katedrala sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu

Fiorella De Maria

Speča priča

Naslov izvirnika:

The sleeping witness:

A Father Gabriel Mystery

Prevod:

Marko Nzonbandora

Založba Družina, Ljubljana, 2021

155 strani

'Gabriel se je obrnil in odšel. Kasneje, ko je žalostni dogodek opisoval policiji, je bil hvaležen za to, da so mu srednja leta začela nekoliko megliti spomin. Pozabil je na oklevanje, da bi dr. Paigea pustil samega na prizorišču zločina, in popolnoma pozabil povedati inšpektorju Applegatu, da je slišal dobrega zdravnika reči: "Moj Bog, vsega sem jaz kriv."' (Odlomek iz knjige, stran 40)

Nekdanji dominikanski samostan v Gornjem Gradu.

Fiorella De Maria se je rodila na Malti. Kot enoletna dojenčica se je s starši preselila v Anglijo. Študirala je angleško književnost na univerzi v Cambridgeu. Prvo knjigo je izdala leta 2003. Pisateljica živi v Surreyu z možem, imata štiri otroke, vsi skupaj pa psa Montyja. 😊 (fiorellademaria.com)

Jean Luc Bannalec - Bretonske specialitete

 

Komisar Dupin razreši deveti primer. Devet let je že minilo odkar so Georgesa Dupina kazensko premestili iz Pariza v Bretanjo, na policijsko postajo v Concarneau. Sprva veliko razočaranje in občutek nazadovanja v karieri, se je izkazalo za nekaj najboljšega kar se mu je v življenju zgodilo. Ko je po nekaj letih dobil odlično ponudbo za delo v Parizu, jo je gladko zavrnil. Kdo bi zamenjal morje, sonce in odlično hrano v čudoviti Bretanji za delo drugje pa čeprav je v igri sama francoska prestolnica. 😊

Tokrat so komisarja Dupina poslali na seminar o sodelovanju bretonskih policijskih postaj, ki se je odvijal v zgradbi policijske šole v letoviškem mestu Saint-Malo. Mestece odlikujejo sami presežniki, kot je to za Bretanjo v Bannalecovih romanih že v navadi. Kulinarika, znamenitosti, narava, morje, stare prestižne vile, vse je naj naj. 

V času za malico se je Dupin sprehodil do bližnje pokrite tržnice. Ustavil se je pri stojnici, z njemu najljubšo hrano, sir na sto in en način. In ja, ta stojnica s siri je bila med najboljšimi, če ne celo najboljša. Odločitev je bila težka, najraje bi kar vsakega malo. Ko se je končno odločil in plačal, se je nedaleč stran zaslišalo vpitje in trušč. Nekdo je skoraj pred komisarjevimi očmi zabodel žensko in zbežal. 

Izkazalo se je, da je morilka Lucille Trouin, umorjena pa njena sestra Blanche. Obe kuharski mojstrici, vsaka s svojo restavracijo, vendar je med njima že od nekdaj vladala zagrizena tekmovalnost. Morilko ujamejo in zaprejo a v času, ko je v priporu umorijo tudi Blanchinega moža in trgovca s starinami. Na idilično obmorsko mesto pade senca strahu in groze. Je na delu serijski morilec? 

Vse to in še več razreši sanjska trojka, dream team komisarjev, ki so bili navzoči na seminarju. Med njimi je tudi komisar Dupin, trojko pa vodi komisarka Huppert iz krajevne policijske postaje. Napeto in kulinarično doživeto. 😎 

Ocena: 5/5

Galebi nad piranskim morjem

Jean Luc Bannalec

Bretonske specialitete

Komisar Dupin razreši deveti primer

Naslov izvirnika:

Bretonische Spezialitaten

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2021

287 strani

'Dupin je nekajkrat globoko vdihnil in izdihnil. Plaža, morje, sipine, nebo, barve - pokrajina je bila veličastna. Poleg tega se je prejšnji dan začelo poletje, tega ni mogel spremeniti niti nočni naliv. Vsako leto je bilo mogoče natanko določiti dneve njegovega prihoda. Poletje ob morju je v Dupinu vzbudilo skoraj evforičen občutek, občutek velike svobode.' (Odlomek iz knjige, stran 64)

Piran, staro mestno jedro 💙

Jean Luc Bannalec:

1. Neznani Gauguin  2. Nemirno morje  3. Belo zlato

4. Na koncu sveta

5. Sedem grobov

6. Življenje v rožnatem

7. Bretonske skrivnosti

8. Stara zgodba

9. Bretonske specialitete

10. Bretonska idila

John le Carre - Zvesti vrtnar

 

Zelo dobra kriminalka izpod peresa angleškega mojstra vohunsko kriminalnih romanov Johna le Carreja, vendar za današnji čas, ko se Svet spopada s Covid-19, ni ravno pravšnje branje. 😎

Roman Zvesti vrtnar opisuje vso bedo in izkoriščanje s strani farmacevtskih podjetij, ki verujejo samo v enega boga, to je 'bog Dobiček'. Ampak to je samo v romanih, to je fikcija.

Dogajanje je postavljeno v Kenijo. Vse se vrti okoli veleposlaništva Velike Britanije v Nairobiju in tamkajšnjih zaposlenih. Eden izmed njih je diplomat in prvi sekretar pravnega oddelka, štiridesetletni Justin Quayle. Bolj kot z diplomacijo se ukvarja z rožami, ki jih vzgaja kamorkoli ga vodi diplomatska pot. Zdaj nam je že jasno kdo je naš zvesti vrtnar.

Justin se je poročil s petindvajsetletno pravnico Tesso. Tessa se je zaljubila v Afriko. Postala je aktivistka in borka za pravice afriških žensk. Pri tem ji je pomagal tamkajšnji zdravnik in humanitarni delavec dr. Arnold Bluhm. Skupaj sta prišla do grozljivega odkritja. Zdravilo, ki ga je na afriški trg poslala velika farmacevtska korporacija je imelo strašne stranske učinke. Ljudje so umirali, toda vodilni in nedotakljivi, ki so podkupili vse od zdravnikov do politikov, so trdili, da je zdravilo popolnoma varno. 

S tem se ni strinjala niti znanstvenica, ki je odkrila zdravilo, dr. Lara Emrich. Javno je opozorila, da testiranje zdravila še vedno ni tako daleč, da bi ga lahko množično uporabili. Korporacija, ki je skušala prikriti stranske učinke zaradi večjega dobička, je odgovorila z uničenjem ugleda in kariere ter odvzemom laboratorija in vseh ugodnostih, ki jih je uživala zdravnica. 

Tessa in Arnold sta odkrila vse nepravilnosti, tatvine in korupcijo med ministri in birokrati pa tudi podkupovanja in življenja na visoki nogi tako imenovanih humanitarnih delavcev. Vse sta evidentirala in skušala obvestiti najbolj pristojne, za kar sta plačala visoko ceno. Kruto so ju mučili in umorili na obali jezera Turkana, kjer sta zbirala še zadnje podatke.

Justin se je v svoji žalosti odločil, da nadaljuje tam kjer je Tessa končala. Ugotovil bo kaj se jima je zgodilo in kdo je to storil. Spremenil je svoje ime in pod krinko novinarja angleškega časopisa načrtuje serijo člankov o farmacevtskih korporacijah, trgovcih z zdravili in tretjem svetu, kamor so dobavljali slaba in ne do konca preverjena zdravila po astronomskih cenah.

Napeto in grozljivo branje, kljub temu, da je fikcija. 😎

Ocena: 4/5

John le Carre

Zvesti vrtnar

Naslov izvirnika:

The Constant Gardener

Prevod:

K. J.

Založba Učila, Tržič, 2008

494 strani

"Mu ni šlo v nos, ko je kar naprej govorila, kako določena zahodna podjetja, vključno z britanskimi, goljufajo Afričane - jim preveč zaračunavajo za tehnične storitve, jim mečejo predraga zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti? Afričane uporabljajo kot poskusne zajčke, da bi preizkusili nova zdravila, kar se včasih namiguje, a le redkokdaj dokaže?"  (Odlomek iz knjige, stran 89)

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke

 

Zgodovinsko kriminalni roman, pisateljice Mariah Fredericks. Smrt novoameričanke, je nadaljevanje romana Smrt nepomembne osebe. Osrednji lik je Jane Prescott, osebna pomočnica bogate Louise Benchley in uspešna preiskovalka umorov.

Tokrat smo v letu 1912. Zgodila se je katastrofalna nesreča. Potopila se je ladja Titanic in umrlo je več kot tisoč petsto ljudi. Zgodbe nesrečnikov polnijo časopisne stolpce, ljudje berejo in komentirajo.

V tem letu so ženske pripravile in izvedle velik protestni shod in zahtevale volilno pravico za ženske. 

Za novopečeno bogatašinjo, gospo Benchley pa so na obzorju druge skrbi, ki so zanjo bolj pomembne. Njena starejša hčerka Louise, prestrašena, tiha in nesamozavestna mlada ženska, se je zaročila z Williamom Tylerjem in priprave na poroko so v polnem teku.

Dve leti nazaj so se priprave na poroko mlajše hčerke izjalovile na celi črti. Končalo se je z umorom ženina. 

Louise in William si želita skromno in tiho poroko, toda to je račun brez krčmarja ali bolje rečeno brez obeh tašč. Obe načrtujeta bogato in odmevno poroko z veliko pomembnimi povabljenci. Zgodila naj bi se na velikem posestvu strica Charlesa Tylerja in njegove žene Alve.

Ko ima hudič mlade, jih ima veliko in gospa Benchley s porokami svojih hčera res nima prave sreče. Zopet se je zgodil umor. Tokrat so umorili mlado varuško, italijanskega rodu, ki je varovala dojenčka Alve in Charlesa. Kljub strogim varnostnim ukrepom, je nekomu le uspelo priti na posestvo, priplezati v četrto nadstropje Tylerjevega dvorca in ubiti varuško. Tako so zadevo ocenili krajevni policisti. Z zadevo se poslej niso preveč ukvarjali. Umorjena je bila priseljenka, ti pa itak nimajo volilne pravice in za državo ne prispevajo kaj dosti. Zaslužijo denar in se vrnejo od koder so prišli. 😎

Bistroumna Jane Prescott se z njimi ni strinjala. Seveda ne javno. Po tihem, vztrajno in s pomočjo novinarja Michaela Behana, je ugotovila kdo in zakaj je umoril varuško. In razplet je res presenetljiv.

Ocena 4/5

Mariah Fredericks

Smrt novoameričanke

Naslov izvirnika:

Death of a New American

Prevod:

Barbara Marovt

Založba Meander, Izola, 2020

299 strani

'Sama sem pomislila na gospo Tyler, utrujeno od materinstva in rojevanja otrok, na Louise, vso prestrašeno ob misli, da jo čakajo ti izzivi, na Sofio, ki zdaj nikoli ne bo imela možnosti za to. S sunkom komolca v mehak, osrednji del telesa gospoda poleg sebe sem rekla: "Ali resnično verjamete, da se ženske ne soočajo z resničnostjo življenja? Ali ni rojstvo prva resničnost življenja?"  (Odlomek iz knjige, stran 233)

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke  (prva knjiga)

Ragnar Jonasson - Otok

 

Druga knjiga islandskega pisatelja Ragnarja Jonassona, Otok, s kriminalistično inšpektorico Huldo Hermannsdottir v glavni vlogi, nas časovne vrne malce nazaj. 

Štirje prijatelji, ki se poznajo še iz šolskih klopi a so se tekom let odtujili, se po nekaj letih odpravijo na krajši izlet, na osamljen otok Ellidaey. Majhen otok, s strmimi stenami in lovsko kočo sredi travnika, je težko dostopen. Razen množice ptic in nekaj ovac, ki se tu pasejo, na otoku ni žive duše. Kljub temu se, Benni, Dagur, Alexandra in Klara, odpravijo tja, da bi se spomnili na pred desetimi leti umorjeno prijateljico Katlo.

Katla je bila Dagurjeva sestra in za njen umor so obtožili njunega očeta. Še preden so ga obtožili, se je v celici obesil s pasom. Kako je prišel do njega, ohlapna preiskava ni odkrila. Primer je bil v rokah kriminalista Lydurja.

Izlet v idilično samoto se za četverico ni dobro končal. Z visokega klifa je ponoči padla in se ubila Klara. Ali je padla, ali jo je kdo porinil, bo ugotovila kriminalistka Hulda.

Hulda uspešno reši primer. Pa ne samo to. Reši tudi, že rešen in zaključen primer izpred desetih let. Njena domneva, da sta primera povezana, je bila pravilna. Katle ni ubil oče, v kar je bil Dagur vseskozi prepričan. Preiskava z Lydurjem na čelu je bila pomanjkljiva in površna. Izkaže se, da je kriminalist prisilil policista, ki je prvi prišel na kraj dogodka, v krivo pričanje. Še enkrat je imela Hulda prav. Nikoli ni zaupala Lydurju. Njegovi številni uspehi so se ji zdeli potvorjeni in pretirani. 

Lydurja suspendirajo. Je to priložnost, da uspešna kriminalistka Hulda končno dobi mesto na hierarhični lestvici v policiji, ki si ga zasluži. 

Še vedno ne vemo kako se bo končala ugrabitev Hulde iz prve knjige. Ja nič, bomo počakali na tretjo. Naj se za pravico in Huldo dobro konča. 😎

Ocena: 4/5

Ragnar Jonasson

Otok (2. knjiga trilogije)

Naslov izvirnika:

Drungi

Prevod:

Manica Baša

Založba Učila, Tržič, 2021

318 strani

'Pred seboj so zagledali Ellidaey, ravno takšen, kot se ga je spominjala s slik: sredi zelenega pašnika se je svetila velika bela lisa in postopoma dobivala obrise hiše. Za njo se je kot velik val dvigalo travnato pobočje. Ko so pripeljali bliže in je bolje videla črne stene, gosto posejane z belimi ptičjimi iztrebki, ni videla nobene poti, po kateri bi obiskovalci z morja sploh lahko prišli gor.' (Odlomek iz knjige, stran 174)

Ragnar Jonasson - Tema (1. knjiga) 

Guillaume Musso - Skrivno življenje pisateljev

Glavni lik romana Skrivno življenje pisateljev, ki ga je napisal francoski pisatelj Guillaume Musso, je Nathan Fawles. Zelo znan francosko ameriški pisatelj je napisal tri zelo odmevne in dobro prodajane romane. Zaslovel je že s prvim. Kljub temu, da ga je sprva zavrnilo kar štirinajst založb. Vztrajnost se izplača. 😎

Kljub velikemu uspehu se je pisatelj pri petintridesetih letih odločil, da ne bo več pisal. Preselil se je v hišo na otoku Beaumont (mimogrede, otok je izmišljen) in kar osemnajst let živel samotno življenje, ki ga je delil s svojim zvestim zlatim prinašalcem Broncom. 

Marsikdo se je spraševal zakaj se je nekoč tako navdušen bralec in uspešen pisatelj tako spremenil in osamil na vrhuncu svoje kariere.

Izogibal se je novinarjev in oboževalcev. Vse dokler ni nekega dne na otok prišla novinarka Mathilde Monney in ga s prevaro obiskala v njegovi vili. To, da h njemu ni prišla kot novinarka, je bilo pisatelju kaj hitro jasno. Mathilde je Nathana obtožila, da je ubil njeno družino. Toda resnica je bila zanjo še bolj kruta kot je že bila. Izvedela je, da je živela v laži. Njena družina je bila idealna samo na zunaj. Oče je bil zdravnik in humanitarec, v praksi pa je bil vse kaj drugega. 

Zgodba nas popelje tudi na ozemlje nekdanje Jugoslavije, v Bosno, na Kosovo, kjer je divjala vojna in kjer so ubili Nathanovo veliko ljubezen, pa vse do Albanije kjer naj bi se med vojno na Balkanu ukvarjali z odvzemom organov vojnim ujetnikom.

Napeta in srhljiva pripoved od prve do zadnje strani.

Ocena 5/5

Guillaume Musso

Skrivno življenje pisateljev

Naslov izvirnika:

Le vie secrete des ecrivains

Prevod:

Špela Žakelj

Založba Meander, Izola, 2021

189 strani

'Živiš kot zombi, sam in odrezan od drugih. Ves dan si v pižami in si uničuješ oči pred zaslonom, vmes pa ješ hladno pico in se pogovarjaš z izmišljenimi osebami, zaradi katerih nazadnje znoriš. Vse noči ščiješ kri, da obdelaš en stavek, česar tri četrtine tvojih povprečnih bralcev sploh ne bo opazilo. To je pisateljsko življenje.'  (Odlomek iz knjige, stran 25)

Richard Osman - Četrtkov klub za umore

 

V angleškem Yorku se nahaja idilično naselje za starejše, ki so ga oglaševali kot prvo luksuzno naselje za upokojence v Veliki Britaniji. Stolpiče s stanovanji so zgradili na območju nekdanjega samostana. Zgradbo nekdanjega samostana so ohranili in v njej uredili skupne prostore v katerih so se stanovalci družili. 

To idilično naselje starostnikov so poimenovali Sončni gaj. Stanovalci so se družili v različnih krožkih in klubih. Tako so imeli krožek za kvačkanje in klepet pa klub za pletenje in pleteničenje, v katerem so bolj pleteničili kot pletli.

Zgodba kriminalnega romana Četrtkov klub za umore, ki jo je napisal angleški avtor Richard Osman se vrti okoli, kot že naslov pove, skupine zagnanih upokojencev, ki so se združili v klub za raziskovanje umorov. Vsak četrtek imajo sestanek, na katerem se lotevajo starih nerešenih primerov. Te je imela bivša upokojena kriminalistka in ustanoviteljica kluba, ki v klubu ne sodeluje več. Nekakšen vodja kluba je zdaj vsestranska Elizabeth o kateri ne vemo s čim se je ukvarjala pred upokojitvijo, lahko si samo mislimo. Poleg nje so še Joyce, nekdanja medicinska sestra, Ibrahim, nekoč psihiater in jeznoriti nekdanji slavni sindikalist Ron, strah in trepet lastnikov tovarn in rudnikov. 

Reševanje starih primerov se zaključi, ko na starem nunskem pokopališču odkrijejo okostje, ki je ležalo na krsti. Zgodita se še dve umora. Ubijejo Tonyja Currana. Nekdaj je preprodajal mamila, nato pa je postal uspešen gradbenik, ki je sodeloval pri gradnji Sončnega gaja. 

Druga žrtev je Ian Ventham, vlagatelj in lastnik Sončnega gaja. Nekdo ga je zastrupil z velikim odmerkom fentanila.

Umore raziskujeta višji kriminalistični inšpektor Chris Hudson in njegova nova pridobitev policistka Donna De Freitas. S člani Četrtkovega kluba za umore se je Donna že srečala in prav oni so jo s svojo iznajdljivostjo uspešno vključili v preiskavo. 

Četrtkov klub za umore zdaj deluje dvesto procentno. Končno lahko raziskujejo nove umore. Saj ne, da bi bili veseli, da je nekdo umrl, kar se sicer v idiličnem naselju dogaja vsakodnevno, a lahko bodo uporabili in pokazali vse svoje tovrstne sposobnosti in razvozlali vse kar se razvozlati da. In uspelo jim je. 😎

Ocena 3/5

Šah izdelan po predlogi arhitekta Jožeta Plečnika

Richard Osman

Četrtkov klub za umore

Naslov izvirnika:

The Thursday Murder Club

Prevod: Jerca Kos

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2020

Zbirka Krimi, 414 strani

'Barikada je neobičajna, vendar učinkovita. Na obeh straneh lese rastejo drevesa, zato edina pot k pokopališču vodi skozi gručo upokojencev, med katerimi so nekateri izkoristili dopoldansko sonce, se zaklenili in si privoščili zaslužen dremež. Bagra še lep čas ne bosta mogla mimo. (Odlomek iz knjige, stran 175)

'Venthamu ni bilo do smeha in oponesel je Donni in inšpektorju, da dobivata plačo iz njegovega žepa. Donna je vprašala, ali ga lahko potem prosi za povišico, in Ventham je začel vpiti. Tisti, ki nimajo smisla za humor, radi zamerijo, če je kdo duhovit.' 😊 (stran 181)

Kostanjevica na Krki, nekdanji samostan, danes Galerija Božidarja Jakca

Ragnar Jonasson - Tema

 

Islandska kriminalistka Hulda Hermannsdottir je tik pred upokojitvijo, katero pa si niti slučajno ne želi. Živi sama, izgubila je moža in najstniško hčer. Služba in preiskovanje je edino kar ji je ostalo in kar jo osrečuje. Kljub temu, da je uspešna preiskovalka, jo sodelavci odklanjajo. Tudi pri napredovanjih je prezrta. 

Šef policijske postaje zahteva, da se upokoji eno leto prej. Hulda je razočarana, na upokojitev ni pripravljena. S težavo si pribori preiskovanje še zadnjega primera. Odloči se za odprt primer smrti mlajše ženske, ki jo najdejo v zalivu. Njena preiskava dodobra pretrese nesposobnost kriminalista, ki je primer površno raziskal. Odločil se je, da je šlo za samomor in primer zaključil.

Hulda odkrije, da gre za rusko azilantko, ki je bivala v azilnem domu, kjer je čakala na dovoljenje za bivanje na Islandiji. Hulda odkrije, da je dovoljenje dobila in da je za to vedela. Zakaj bi potem naredila samomor!

Približno ob istem času je izginila še ena ruska azilantka. Hulda odkrije, da sta bili dobri prijateljici. Skupaj sta prišli iz Rusije, da bi na otoku začeli novo življenje.

Hulda v kratkem času odkrije morilca in tudi sama izgine. Zdaj pa komaj čakam na drugi del trilogije. Nekaj malega izvemo kaj se dogaja s Hulgo, toda kako se bo končalo 😎

Upam, da bo islandski pisatelj Ragnar Jonasson, rešil Hulgo in ji namenil lepše življenje. Zasluži si ga. Že kot dojenčico jo je morala mama oddati v dom za novorojenčke. V to sta jo prisilila starša. Sama ni imela dovolj sredstev in možnosti, da bi preživljala obe. Pri dveh letih jo je mama vzela iz doma in zaživeli sta skupaj. A ne za dolgo. Žalostni dogodki spremljajo Hulgo skozi vse življenje. 😢

Ocena: 4/5

Tolmin, palača v kateri trenutno domuje policija

Ragnar Jonasson

Tema (1. del trilogije)

Naslov izvirnika:

Dimma

Prevod:

Marko Bogataj

Založba Učila, Tržič, 2020

288 strani

'Hulda se je ustavila. Verjetno je šla dovolj daleč. Predstavljala si je Eleno, ki je ležala v plitvi vodi. Morje je bilo neusmiljeno. Islandcem je omogočalo preživetje, a je terjalo strašno ceno. Ozrla se je k zalivu Faxafloi, k zasneženi Esji. Srce ji je krvavelo za Eleno in zase. Pogrešala je staro življenje, dobre stare dni, in čeprav je v Peturju našla novega prijatelja, se je počutila strašansko osamljeno.' (Odlomek iz knjige, stran 208)

Reka Pišnica ob poti v Krnico

Ragnar Jonasson - Otok (2. knjiga)

Mariah Fredericks - Smrt nepomembne osebe

 

Roman Smrt nepomembne osebe, ameriške pisateljice Mariah Fredericks, je bolj zgodovinski roman kot kriminalka oziroma je kar oboje hkrati. 😎

Zgodba se dogaja na začetku 20. stoletja v New Yorku kjer se starim, bogatim družinam pridružuje čedalje več novopečenih bogatašev. Ena takih je bila tudi družina Benchley, ki je v New Yorku živela eno leto. Pri njih se je kot služkinja zaposlila mlada Jane Prescott.

Jane je skrbela za odrasli sestri Benchley. Mlajša Charlotte je bila lepotica in spogledljivka. Vabili so jo na plese v vse večje vile v mestu. Starejša Louise je bila "malo manj lepa". Družba jo je imela za nezanimivo in celo dolgočasno.

Enolično bogataško življenje prekine nasilna smrt Charlottinega ženina Norria Newsoma. Norrie je bil sin in dedič najbogatejšega newyorčana in lastnika številnih rudnikov. V preteklosti je odklonil reševanje zasutih rudarjev. med katerimi je bilo kar nekaj otrok. Preiskovalci domnevajo, da je umor maščevanje. Naj tudi bogati občutijo kako je, ko izgubiš otroka. 

Umor se je zgodil na božični večer leta 1910. v veličastni štirinadstropni graščini bogate družine Newsome. Poleg rahlo neuspešnih preiskovalcev, ki so že skoraj prepričani, da je umor maščevanje članov nastajajočih sindikatov in borcev za pravice delavcev in delavk, se raziskovanja lotita tudi Jane Prescott in novinar Michael Behan. 

Jane in Michael prideta do presenetljivih odkritij, ki nimajo nič kaj dosti s sindikalnimi aktivisti

Zanimiva zgodovinska zgodba in vpogled v življenje newyorških družin na začetku 20. stoletja. Zgodovinska zgodba se prevesi v kriminalko z zanimivimi in presenetljivimi odkritji.

Ocena 4/5

Mariah Fredericks

Smrt nepomembne osebe

Naslov izvirnika:

A death of no importance

Prevod:

Tanja Rojc

Založba Meander, Izola, 2020

254 strani

'Louise je na postelji tarnala, medtem ko sem ji jaz z vlažno krpo brisala čelo ter ji ponujala sladek čaj, ko je zaradi joka pričela kolcati. Nisem je obsojala. Ni bilo dovolj to, da je bila Charlotte ljubka, Louise pa ne. Ali da je imela številne snubce, Louise pa nobenega. Ali da je dobila že tri ženitne ponudbe, medtem ko je Louise morala prenašati materino bojazen, da bo ostala samska. Toda to, da je njeni mlajši sestri uspelo ujeti takšno partijo, to pa je bilo težko prenesti.' (Odlomek iz knjige, stran 25)

Mariah Fredericks - Smrt novoameričanke