Maria Barbal - Tandem

 

Joga je res ena taka super zadeva. Vsakodnevna vadba ugodno vpliva na zdravje in duha. Vadba v skupini pa nam lahko prinese tudi poznanstvo in druženje s simpatično osebo.

Vse to se je zgodilo paru v kratkem španskem romanu Tandem, katalonske pisateljice Marie Barbal. 

Armand in Elena sta se spoznala na skupinski vadbi joge. Oba upokojena, osamljena, z navlako, ki jo ustvari življenje. Armand je vdovec. Ima sina, ki z družino živi v Veliki Britaniji. Nista se videla že kar nekaj let.

Elena se je pred kratkim upokojila. Bila je učiteljica malčkov starih do pet let. Uživala je pri svojem delu, zelo rada je imela otroke. Upokojitev je zelo težko sprejela. Elena je poročena s pesnikom, ki zadnje čase bolj malo ustvarja. Poseda pred računalnikom in se sam sebi smili. Nekoč sta se imela rada, a na žalost je poudarek na nekoč.

Elena in Armand se dobro razumeta, hodita na jogo, gresta na kavo, na kosilo in se brez konca in kraja, pogovarjata. To obema manjka in skupaj jima je lepo.

Elena bi se rada ločila a nikakor ne najde poguma. Ko moža zadane kap, se njena ločitev še boj oddalji. Končno se Elena le opogumi, najde voljo in moč ter stori tisto kar si je že dolgo želela. 

Simpatična zgodba dveh starostnikov in ljudi, ki ju obkrožajo.

Ocena: 4/5

Tandem v Piranu 😉

Maria Barbal

Tandem

Naslov izvirnika:

Tandem

Prevod:

Simona Škrabec

Založba Hart, Ljubljana, 2022

155 strani

'

Elena je pripovedovala, da je njen sin postal učitelj kakor ona in je živel sam, nista se kaj dosti videla. Moj sin Antoni je odšel zdoma pred dobrimi desetimi leti. Pred tremi se je ustalil v Bournemouthu, na jugu otočja, v obalnem mestecu nasproti otoka Wight, in zdelo se je, da se ne bo več vrnil domov.' (Odlomek iz knjige Tandem, Maria Barbal - stran 14/15).

Ljudje, prižgimo luč! (F. M. Ježek) Piran 💙

Kossi Komla Ebri - Neyla

Avtor romana oziroma novele, Neyla, Kossi Komla - Ebri, je danes zdravnik in kirurg. Študiral je v Italiji, kjer še vedno živi in dela. Rodil se je leta 1954. v afriški državi Togo. V svojem delu piše o migracijah, o življenju ljudi v Afriki, o vsakdanjem boju za preživetje in kot dan in noč različnem življenju v Afriki in Evropi.

Kossi Komla Ebri piše, kako Afričani verjamejo, da je Evropa bogata, da v njej ni revnih in izkoriščanih. To jim potrjujejo tudi številni turisti, ki prihajajo v Afriko, zapravljajo in se vozijo v imenitnih avtomobilih. Nihče jim ne pove, da so taisti turisti, leto ali še več, varčevali in trdo delali, da so si lahko privoščili tako potovanje.

Ko afriški družini uspe poslati v Evropo, na študij ali na delo, svojega odraščajočega otroka, pričakujejo, da bo ta poskrbel za svojo družino v Afriki. Pa ne samo za najožjo družino. Ne, poskrbeti mora za širok krog družinskih članov in še za nemalo prisklednikov, ki se skušajo dokopati do dobrin. 

Iz istega razloga se družina boji, da bi se njihov otrok in prihodnji hranilec družine, poročil z Evropejko. To bi bila katastrofa, saj bi ostali brez pričakovane pomoči. Poročiti se mora z Afričanko, zato ga ob obisku domačih, vedno čaka množica deklet. Družina upa, da bo med njimi tista prava. 😎

V noveli spoznavamo življenje Afričanov v mestu in na podeželju, njihovo vraževerstvo, revščina, boj za preživetje. Kljub, za večino, težkemu življenju pa v odnosih med starimi in mladimi, prekašajo Evropo na celi črti. Spoštljiv odnos do starejših je samoumeven. Če se kakšen mladič spozabi, lahko na javnem mestu posreduje vsaka odrasla oseba in mu pove, kar mu gre. Otrok odraslega upošteva, čeprav v sebi tudi "pogodrnja". 😊Red mora bit.

Ocena: 4/5

Surikate v ZOO Ljubljana

Kossi Komla-Ebri

Neyla

Naslov izvirnika:

Neyla

Prevod:

Ingrid Vidmar

Založba Iskanja, Ljubljana, 2021

161 strani

'Dvorišče je bilo ogromno in lepo urejeno. Pri vhodu so bili stričevi prostori, sledile so sobe njegove prve žene in njenih otrok, na drugi strani sta bivali drugi dve ženi. Odprto kuhinjo na dvorišču so uporabljale vse tri, prav tako kabino za prhanje, ki je bil nekako do pasu ograjen kvadraten prostor na ilovnatih tleh.' (Odlomek iz knjige Neyla, Kossi Komla Ebri, stran 106)

Nina de Gramont - Afera Christie

 

Ameriška pisateljica Nina de Gramont, se je v svojem romanu Afera Christie, lotila zgodbe o izginotju priljubljene pisateljice detektivk Agathe Christie. Ta je leta 1926. res izginila za dobrih deset dni in nihče do zdaj ni vedel, kje je bila. Do zdaj. Zdaj vemo, kje je bila. 😉

Agatha Christie živi s svojim možem in hčerkico glamurozno življenje. Velika, udobna hiša, varuška in služinčad, omogočajo slavni pisateljici nemoteno ustvarjanje. Idilično življenje pokvari moževa ljubica Nan O'Dea. Odločila se je prevzeti Agathino mesto. Ne tisto pisateljsko, čeprav ima tudi sama podobne ambicije, temveč zakonsko. Njen cilj je postati žena Agathinega moža. 😊

Archie Christie se želi ločiti od Agathe, ki je zelo prizadeta. Navajena je svojega življenja in ne želi nobenih tovrstnih sprememb. Nekega večera se odpelje s svojim avtomobilom in izgine. Nihče ne ve kje je. Mož je zaskrbljen. Išče jo množica policistov, časopisi so polni objav o njenem izginotju.

Zgodbo nam pripoveduje Nan O'Dea. Izvemo njeno kruto življenjsko zgodbo. Živela je v Londonu s starši in tremi sestrami. Oče je bil Irec in Nan je vsako poletje preživela na kmetiji svojega strica, na Irskem. Spoprijatelji se s sosedovim, dobrodušnim sinom, Finbbarjem, ki obožuje pse in knjige. Njuno prijateljstvo, ki se razvije v ljubezen, prekine vojna. 

Finbbar se vrne iz vojne. Doma zboli in je večinoma v nezavesti. Ne ve, da je njegova ljubljena Nan noseča, da je prišla na Irsko k njemu, a starši ji ne dovolijo, da bi ga videla. Še huje, njegov oče jo odpelje v bližnji samostan, kjer so nune poskrbele za "padle ženske duše". Ženske so zaprte, pod ključem, garajo cele dneve in čakajo na porod. Ko rodijo, nune dojenčka vzamejo in ga dajo v posvojitev. "Padle ženske" ja niso vredne, da vzgajajo svoje otroke. Poleg grobih nun, so deležne še spolnega nadlegovanja s strani duhovnika, ki prihaja maševat v samostan. 😢

Berljiv in zanimiv roman o dveh ženskah, ki se na koncu za obe zelo dobro konča. 😊

Ocena: 4/5

Nina de Gramont

Afera Christie

Naslov izvirnika:

The Christie affair

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2022

348 strani

'Dala sta mi večerjo in mi pripravila ležišče ob kuhinjski peči. Ko sem se prepričala, da spita, sem se odkradla v Finbarrjevo sobo in legla k njemu. "Psi in knjige." Šepetala sem in od obupa so me besede praskale po grlu. "Albyja bova dobila nazaj in potem bodo psi in knjige in ti in jaz in otrok." (Odlomek iz knjige, Nine de Gramont - Afera Christie, stran 130)

Pavlovnija

Paolo Cognetti - Osem gorá

Pietro je s starši živel v Milanu. Oba sta oboževala gore. Ko je bil Pietro star enajst let, sta najela hiško v manjši vasi, ob vznožju gora. V vasi je bilo malo prebivalcev, med njimi pa je bil pastirček Bruno, ki je bil Pietrovih let.

Sprva bolj plaho in previdno spoznavanje dveh fantičev iz popolnoma različnih okoljih, se je razvilo v prijateljstvo, ki je trajalo več desetletij. 

Roman Osem gorá, italijanskega pisatelja in scenarista Paola Cognettija, ima tri dele. V prvem delu sta Pietro in Bruno mlada najstniška fanta, ki rada raziskujeta bližnji gozd, struge hudournikov in zapuščene in razpadajoče kamnite hiše. Pietro se s svojim očetom udeležuje pohodniških tur v čudoviti alpski svet. Čeprav so poti naporne, je tudi Pietro navdušen nad lepoto gor. Včasih se jima je pridružil tudi Bruno. A počitnic je prehitro konec. Pietro odide s starši v Milano, Bruno pa ostane v zavetju gora. 

Po nekaj letih se prijatelja znova srečata. Zdaj odrasla, tridesetletnika, sta ves čas vedela, kaj se dogaja z drugim. Vezni člen je bila Pietrova mama, ki je kljub zgodnji moževi smrti, še vedno prihajala v svoj drugi dom. Bruno je zidar, Pietro pa ne ve, kaj bi počel. Študij je opustil, mogoče bi pa rad snemal dokumentarce. 

V tretjem delu se Pietro odpravi v Himalajo. Tudi tam ga zasvojijo gore in življenje preprostih ljudi. Mogoče mu bo pa le uspelo posneti kakšen dober dokumentarec. A v Italiji ga potrebuje Bruno. Prijatelj, ki že vse življenje živi v naročju Dolomitov in se je tam vedno odlično počutil, se je znašel v težavah in Pietro se vkrca na prvo letalo proti Italiji.

Zanimiva zgodba o dveh fantih, ki odraščata v različnih okoljih. Kljub temu se spoprijateljita, saj ju druži ljubezen do gora in samotnih poti.

Ocena: 4,5/5

Mangart

Paolo Cognetti

Osem gora

Naslov izvirnika:

Le otto montagne

Prevod:

Luka Novak

Založba Totaliteta, Ljubljana, 2020

235 strani

'Če je bil tam gori tak raj, zakaj potem nismo ostali v gorah in v njih bivali? Zakaj smo hoteli odvleči prijatelja, ki se je tam rodil in odraščal? In če je bilo mesto ogabno, zakaj smo ga silili, naj biva v njem z nami? To je bilo tisto, kar sem hotel vprašati očeta. In mamo, če smo že pri tem. Kako sta lahko tako prepričana, da vesta, kaj je dobro za nekoga drugega? Kako ne pomislita, da morda sam najbolje ve?'  (Odlomek iz knjige, Paolo Cognetti - Osem gora, stran 74)

Kravice na paši

David Foenkinos - Delikatno

Kratki roman z naslovom Delikatno, ki ga je napisal francoski pisatelj David Foenkinos in zanj dobil Goncourtovo nagrado za književnost, je zgodba o partnerski sreči in je zgodba o žalosti in upanju.

Nathalie je zelo rada brala, bila je pridno dekle in kot pravi pisatelj, 'skozi mladostništvo je šla brez pretresov, vedno čez prehode za pešce'. Bila je tudi preudarna. Zavedala se je, da bo z navdušenjem za literaturo težko našla zaposlitev. Zato se je odločila za študij ekonomije in se zaposlila v komerciali. Tudi tam ji je šlo odlično od rok.

Francois je bil navdušen tekač. Zaposlen je bil v finančnem sektorju in literatura, takšna in drugačna, mu ni bila prav blizu.

Nekega dne, kako pravljično, se Nathalie in Francois slučajno srečata na pločniku. Nenavadno, a slučaj je vodil do "kofetkanja" in pogovorov, ki so oba navduševala. Par se je poročil in sedem let, pravljično število, živel srečno in zadovoljno. Ona je brala in delala, on je delal in tekel. A nekega dne se je tek slabo končal in tudi pravljica se je končala na najbolj krut način.

Francois je bil nepreviden pri prečkanju ceste, zbil ga je avto in končal je v bolnišnici kjer je čez nekaj časa umrl, ne da bi se zbudil iz kome. Nathalie je neutolažljiva. Ne more verjeti in dojeti kaj se je zgodilo. Njeno življenje je prazno in tudi v knjigah težko najde tolažbo. 

V podjetju je poleg nadležnega direktorja zaposlen deloven in marljiv fant, Markus. Šved se zdi bolj depresiven in prestrašen kar se tiče medsebojnih odnosov a odlikuje ga smisel za humor. V Nathalie je zaljubljen od takrat, ko jo je prvič zagledal. A ona že nekaj let žaluje za svojim možem in je nedostopna za kakršna koli zbližanja. Ali pa je mogoče že čas, da se to spremeni. V začudenje vseh, se Nathalie in Markus vse bolj zbližujeta. Le kako se bo to končalo. 😊

Roman Delikatno je zanimiv tudi po nenavadnih vložkih. V kratkih poglavjih izvemo marsikaj. Kdo so bili zmagovalci na svetovnem prvenstvu v sestavljanju puzzla; nekaj neumnih pregovorov, ki se ves čas uporabljajo; kaj vse bi ustvaril John Lennon, če ne bi umrl leta 1980 ... in še veliko drugega.

Ocena: 4/5 

David Foenkinos

Delikatno

Naslov izvirnika:

La delicatesse

Prevod:

Mimi Tukarić Podkrižnik

Katarina Vidmar Knafeljc

Založba Totaliteta, Ljubljana, 2019

192 strani

'Dopoldne je šel Markus k avtomatu za kavo. Opazil je, da se mu sodelavci umikajo. Počutil se je kot Mojzes pred Rdečim morjem. Prispodoba je morda pretirana, toda treba je razumeti kontekst. Markus, najbolj nevpadljiv in nezanimiv med zaposlenimi, lahko bi rekli kar nihče, je v manj kot enem dnevu začel hoditi z eno od najlepših žensk v podjetju, če ne celo z najlepšo (in da ne bi nič pokvarilo njegovega junaškega podviga, je bila ta ženska sicer tako rekoč neodzivna na zapeljevanje) in šel na večerjo s šefom. Zjutraj so ju celo videli, kako sta skupaj prišla v službo, kar je še začinilo govorice.' (Odlomek iz knjige Delikatno - David Foenkinos, stran 153)

Labod na tivolskem bajerju. S kopnega čuva svojo labodko 💜

Nataša Konc Lorenzutti - Beseda, ki je nimam

 

Roman Beseda, ki je nimam, slovenske avtorice Nataše Konc Lorenzutti, je pretresljiva pripoved o ugrabljenih otrocih v drugi svetovni vojni.

Zgodbe iz krute preteklosti se prepletajo s sedanjostjo. Maturantka Sonja se kljub obveznostim, ki jo čakajo, matura in priprava na sprejemne izpite na igralski akademiji, strastno loti iskanja nonine sestre, ki je bila skupaj z njo in bratom odvzeta staršem. Nona in brat sta se po vojni vrnila, za sestro Sonjo, ki je bila takrat še dojenčica in po kateri je tudi maturantka dobila ime, se je izgubila vsaka sled. 

Kaj se dogaja v glavah ljudi, ki si lahko izmislijo take krutosti?! 😢

Ker se je v nacistični Nemčiji rodilo premalo zdravih in "rasno čistih" otrok, so se lotili kraje otrok iz držav, ki so jih okupirali. Tudi iz takratne naše skupne države Jugoslavije. Staršem so odvzeli otroke, njih pa poslali v taborišča od koder se je malo kdo vrnil. Otroci, ki so izpolnjevali "rasne" kriterije, so šli v posvojitev h nemškim družinam. Ostali, predvsem večji otroci pa so pristali v delovnih taboriščih. 

Nona je večkrat pripovedovala zgodbe iz teh krutih časov. Nekako se ji je zdelo, da jih mora povedati, da ljudje vedo kaj se je dogajalo. Njen brat, ki je bil nekaj let starejši je ubral drugo pot. O krutostih, ki jih je videl in doživel, ni nikoli spregovoril.

Maturantka Sonja s pomočjo svoje družine postopoma odkriva tančice družinskih skrivnosti o katerih se ni nikoli govorilo. Bo našla tudi svojo soimenjakinjo, zaradi katere jo je tako potegnilo v raziskovanje ukradenih otrok!

Kljub temu, da je tema romana kruta in nedoumljiva, je roman berljiv in napet do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Kanjon reke Soče

Nataša Konc Lorenzutti

Beseda, ki je nimam

Založba Miš, Dob pri Domžalah

Zbirka Bisernice

262 strani

'Brala je pričevanje moža, ki je pri petdesetih izvedel, da ni pravi sin svojih nemških staršev, saj je bil vzgojen v Lebensbornovem programu kot otrok Norvežanke, prisiljene v paritev z esesovcem. Takšne matere so bile dvojno kaznovane. Lasten narod jih je izločil in preganjal kot izdajalke, otroci pa so jim bili vzeti. Mož, ki je povedal zgodbo, ni nikoli srečal svoje prave matere. V času, ko se je dokopal do njenega imena, je bila že mrtva. Izbrskal je dokumente, ki so pričali o tem, da je bil oddan v domu Sonnenwiese v Kohren-Sahlisu. Ta naslov pa je Sonja že prej zasledila v brošuri iz noninega predala. Kako jo je odkritje streslo!' (Odlomek iz knjige, Beseda, ki je nimam, stran 97)

Barvitost reke Soče

Lisa Jewell - Družina nad nami

Henry Lamb je izhajal iz bogate družine. Nikoli mu ni bilo treba delati in to je s pridom izkoriščal. Službe niti ni iskal. Po očetovi smrti pa se je nedelo samo še okrepilo. Zdaj je vse bogastvo pripadlo samo njemu.

Kupil je veličastno hišo v Chelseaju, kot se za bogataša pač spodobi. V njej je živel s svojo ženo Martino, bila je lepotica in nekdaj slavna igralka. Imela sta dva otroka, sina Henryja in hčerko Lucy. 

Starša, predvsem mama Martina, sta hišo napolnila z lepimi in dragimi predmeti. Otroka sta hodila na prestižno privatno šolo. Življenje je bilo lepo. Vse dokler se ni nanje "prilepila" priskledniška družina, ki je uničila vse kar se je uničiti dalo.

Družina Davida Thomsena je prišla v hišo Lambovih samo za nekaj dni. Dokler si ne najdejo stalnega bivališča. In so si ga. Hišo Lambovih namreč.

David, karizmatičen in prepričljiv človek si kaj hitro podredil vse  prebivalce v hiši. Uspelo mu je tuti zato, ker je starejšega Henryja dvakrat zadela kap in je poslej bolj ali manj preždel v svoji sobi. 

V čudoviti hiši je David Thomsen ustvaril pravi kult. Postavil je nesmiselna pravila, ki jih je vsakodnevno dodajal. Brez njegovega dovoljenja je bilo prepovedano striženje las, gledanje televizije, obiski, celo zdravila. Nihče ni smel zapuščati hiše in tako so kar dve leti preživeli zaprti pa tudi zaklenjeni v svojih sobah. Otroci niso več hodili v šolo. Prepričal je Martino, da so vse vredne stvari in pohištvo prodali ali darovali revežem. Oni teh kapitalističnih vrednot pa res ne potrebujejo. Edini, ki se mu je upal upreti je bil Henry mlajši. Fant je odkril, da njihove stvari niti slučajno niso dobili reveži.

Nekega dne v hiši najdejo tri trupla, v zgornjem nadstropju pa jih je pričakala negovana in vesela dojenčica. O štirih najstnikih, ki so v hiši doživljali pravi pekel, ni bilo ne duha ne sluha. Kam so izginili in čigava je dojenčica, ki jo je nekdo še pred kratkim pazil in negoval. Za Henryja in Martino Lamb ter Davida Thomsena so ugotovili zastrupitev. Otrok niso našli.

Po slabih petindvajsetih letih pa se nekdanji najstniki in dojenčica zopet snidejo v svoji hiši. Kje so bili, kaj so počeli in doživeli? Napeto branje do zadnje strani. 😎

Ocena: 4,5/5

Labodji par v ZOO Ljubljana

Lisa Jewell

Družina nad nami

Naslov izvirnika:

The Family Upstairs

Prevod:

Eva Žerjav

Založba Primus, Brežice

365 strani

"Neko jutro, kmalu potem, ko je Phin petič popoldne preživel z mamo in prekršil pravilo, da ne sme zaklepati vrat, sem šel gor in zagledal Davida, ki je s stisnjenimi zobmi odstranjeval ključavnico na Phinovih vratih in močno stiskal ročaj izvijača." (Odlomek iz knjige, stran 195)

Modernistična vila Grivec, zgrajena po načrtih Plečnikovega študenta, arhitekta Franceta Tomažiča.

Lisa Jewell - Resnica o Melody Browne

Karen M. McManus - Sestrični

Margaret in Abraham Story sta imela štiri otroke. Eno hčer in tri sinove. Živeli so na manjšem otoku imenovanem Gull Cove, ki ni bil tako monden kot bolj znani Martha's Vineyard, a kljub temu so Storyjevi v svoj tamkajšnji hotel uspeli privabiti bogate goste.

Družina je bila srečna, uspešna in povezana. Zelo dobro so se razumeli, potem pa je šlo zelo hitro vse po zlu. Nepričakovano je umrl oče in vsi so bili zelo pretreseni. Skoraj tako, če ne še bolj so bili pretreseni in presenečeni otroci, ki so na kolidž prejeli materino pismo, ki se je zaključilo s čudnim stavkom: Veste kaj ste storili. Mati jih ni želela nikoli več videti in tega se je držala kar štiriindvajset let.

Na srečo je oče otrokom zapustil denarni sklad, da so lahko zaključili šolanje. Kaj so naredili narobe, si niso znali ali pa niso želeli razložiti. Kaj je bilo tako hudega, da jih lastna mati noče več videti!

Sprijaznili so se z obstoječim stanjem in si ustvarili svoje družine. Materina zavrnitev jih je tako prizadela, da se tudi med seboj ne družijo več. Živijo vsak na svojem koncu države.

Nekega dne pa njihovi otroci prejmejo pismo babice, ki jo poznajo samo po pripovedovanju. Vabi jih v svoje letovišče. Rada bi jih spoznala in ponuja jim mesec dni počitniškega dela. Vnuki povabilo sprejmejo. Bolj po prisili staršev, se sestrični in bratranec odpravijo v letovišče. Tam jih čakajo presenečenja, ki se kar vrstijo. Tudi družinske skrivnosti pridejo na dan in te so milo rečeno pretresljive.

Zanimivo in napeto branje, ki ga je avtorica Karen M. McManus namenila mladini, a je tudi za starejše zanimivo branje.  

Ocena: 4/5

Križanke - Jože Plečnik

Karen M. McManus

Sestrični

Naslov izvirnika:

Cousins

Prevod:

Petra Brezinščak

Založba Učila, Tržič, 2021

315 strani

"Na njej je moj oče v vsej svoji mladostniški lepoti: temnolas in čeden v obraz. V roki drži najgršo sliko, kar sem jih kdaj videla. Videti je, kot da je predšolski otrok povlekel klobčič volne po blatu in naslikal sliko. Očijeva druga roka je ovita okrog rame starejše ženske, ki ljubeče naslanja dlan na njegovo lice. Celo od daleč opazim rdeče znamenje na njeni roki. Moja skrivnostna babica, ki se prikaže na najbolj nepričakovanih krajih." (Odlomek iz knjige, stran 102)

Sončni zahod v Piranu 

Karen M. McManus - Eden od nas laže

Joseph Roth - Kapucinska grobnica

 

Roman Kapucinska grobnica, avstrijskega pisatelja Josepha Rotha, je nekakšno nadaljevanje romana Radetzkyjeva koračnica. Ni tako obsežen kot je prvi del. V njem se bliskovito "sprehodimo" skozi prvo svetovno vojno in skozi rusko ujetništvo v osrednjem delu Sibirije, kamor odpeljejo glavnega junaka ter se vrnemo v povojni Dunaj, ki ga mnogi ne spoznajo in težko sprejemajo.

Glavni junak romana Kapucinska grobnica je Franc Ferdinand Trotta, vnuk brata junaka Solferina, ki smo ga spoznali v prvi knjigi. Ta veja družine Trotta ni imela plemiškega naslova, bila pa je precej premožna. Oče je imel zelo radikalne nazore, ki jih je javno razglašal, zato je moral zapustiti monarhijo. Odpravi se v Ameriko. Tam dela kot kemik in obogati. Vrne se na Dunaj kjer pa po dveh letih umre.

Mladi Franc Trotta postane premožen ne da bi mignil s prstom. V tem slogu nadaljuje svoje življenje. Nič ne dela, ponoči s prijatelji popiva, čez dan spi, vse dokler začetek prve svetovne vojne in mobilizacija korenito ne spremenita življenja v monarhiji.

Po vojni se Franc Trotta vrne iz ruskega ujetništva. Globoko v mrzli Sibiriji, ob reki Leni je preživel skoraj vsa leta vojne. Njegov ljubljeni Dunaj je popolnoma spremenjen. Cesarsko kraljeve monarhije ni več. Ljudje, ki so preživeli kruto vojno, žalujejo za širno domovino, ki se je zdaj precej zmanjšala. Pogrešajo red in točnost, toda živeti morajo naprej. Tudi mladi in nekoč razvajeni Trotta, mora zavihati rokave in začeti novo, drugačno življenje.

Ocena: 4/5

Joseph Roth

Kapucinska grobnica

Naslov izvirnika:

Die Kapuzinergruft

Prevod:

Mira Miladinovič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984

159 strani

"Veliko preveč razvajeno so bili odraščali na Dunaju, ki so ga neprenehno napajale kronske dežele, neškodljivi, skoraj smešno neškodljivi otroci razvajenega, veliko prevečkrat opevanega glavnega in rezidenčnega mesta, ki je, podobno svetlečemu se, zapeljivemu pajku, sedelo v sredini mogočne, črno rumene mreže in neprenehno dobivalo moč in sok in sij od obdajajočih ga kronskih dežel. Od davkov, ki jih je plačeval moj ubogi bratranec, maronar Joseph Branco Trotta iz Sipolja, od davkov, ki jih je plačeval moj bedno živeči židovski fijakar Manes Reisiger iz Zlotogroda, so živele ponosne hiše ob Ringu, ki so bile last zbaronizirane židovske družine Todesco, in javne zgradbe, parlament, pravosodna palača, univerza, zemljiški kreditni zavod, burgteater, dvorna opera, in celo policijska direkcija. Pisana vedrina cesarskega, glavnega in rezidenčnega mesta se je čisto razločno hranila - moj oče je to tolikokrat rekel - s tragično ljubeznijo kronskih dežel do Avstrije: tragično, ker ni bila nikoli vračana." (Odlomek iz knjige, stran 62)

Trdnjava Kluže v Posočju

Joseph Roth - Radetzkyjeva koračnica

Joseph Roth - Radetzkyjeva koračnica

 

Avstrijski pisatelj in novinar Joseph Roth (2. september 1894. Brody pri Lvovu, danes v Ukrajini - 27. maj 1939. Pariz), nam v svojem romanu Radetzkyjeva koračnica, zelo natanko opisuje naravo takratne Avstro-Ogrske monarhije. Tudi o oblekah in manirah tistega časa izvemo veliko.

Skozi te obširne in natančne opise se vije zgodba družine Trotta. Predvsem moškega dela. Žensk je v tem romanu za vzorec. Moški iz družine Trotta zelo zgodaj postanejo vdovci in poslej živijo sami. Njihova slava se prične s stotnikom Josephom Trotta.

Joseph Trotta je v bitki pri Solferinu rešil življenje mladega cesarja Franca Jožefa Prvega, ki je šele dobro začel svojo cesarsko pot, ki je, kakor vemo, trajala zelo dolgo. V zahvalo je cesar stotniku podelil plemiški naslov. Odslej se je imenoval stotnik Joseph Trotta von Sipolje. Po kraju v katerem se je rodil.

Dogodek je bil ovekovečen tudi v otroški čitanki, vendar precej drugače kot se je zgodilo v resnici. Cesarja in stotnika so prikazali kot neustrašna viteza na konjih, ki sta se borila proti sovražniku za preljubo cesarstvo. Ko je Joseph Trotta zgodbo prebral v čitanki svojega sina, se je strašansko razjezil. To je ena sama laž. Pritožil se je na ministrstvo kjer so mu dali odgovor, da je to vendar samo zgodbica za otroke. A ni se dal, resnica in pravica sta vedno na prvem mestu. Zaprosil je za avdienco pri samem cesarju, vendar mu tudi on pove, da je to samo zgodba. Ker je za Josepha zgodba še vedno laž, zaprosi za odpust iz vojske. Preseli se na Češko, na manjše posestvo svojega tasta, kjer živi zagrenjeno življenje civilista. Baronski naslov ga malce potolaži. 

Njegov sin, Franz baron von Trotta, študira pravo in postane okrajni glavar, saj mu oče ni dovolil, da bi šel med vojake. Njegov vnuk Carl Joseph von Trotta, nadaljuje po dedkovi poti. Postane učenec kadetske šole za konjenico. Ne gre mu prav dobro. Šolo dokonča, toda na konju ni prav spreten. Zaprosi za premestitev v pehoto. Željo mu izpolnijo. Pošljejo ga na rob Avstro-Ogrske monarhije, na mejo z Rusijo. Je obdobje miru in obmejni vojaki se obiskujejo. Uživajo v spretnostih, ki jih kažejo kozaki na svojih konjih, se zabavajo in vmes tudi trenirajo svoje vojaške veščine.

V zraku je nekaj zloveščega. Prihaja velika vojna, obiski se prenehajo. Prijatelji postanejo sovražniki in nič ni več tako kot je bilo. Vojna je ena sama velika žalost. 

Zgodba o vzponu in propadu velike monarhije. Enako se zgodi tudi s člani plemiške družine Trotta. Od baronov ni ostalo nič, tudi od monarhije ne. 😎

Ocena: 4/5

Kobarid, top iz prve svetovne vojne

Joseph Roth

Radetzkyjeva koračnica

Naslov izvirnika:

Radetzkymarsch

Prevod:

Mira Miladinovič Zalaznik

Založba Beletrina, Ljubljana, 2021

Zbirka Klasična Beletrina

381 strani

"Kdorkoli izmed tujcev je že zašel v te kraje, se je moral s časoma zgubiti. Nihče ni bil tako močan kot močvirje. Nihče se ni mogel upirati meji. Takrat nekako so pričeli veliki gospodje na Dunaju in v Petrogradu pripravljati veliko vojno. Ljudje na meji so jo čutili prihajati prej kot drugi; ne zgolj, ker so bili  navajeni zaslutiti prihajajoče stvari, temveč tudi zato, ker so lahko vsak dan na lastne oči videli predznake propada." (Odlomek iz knjige, stran 145)

Trdnjava Kluže, muzej

Lisa Jewell - Resnica o Melody Browne

 

Otroštvo Melody Browne je bilo srečno. Do tretjega leta starosti je živela s starši v lepi hiši. Imela je vso njuno ljubezen in podporo. Potem pa se je njeno življenje obrnilo na glavo.

Družinica je bila v pričakovanju dojenčka. Vsi so se ga veselili in ga komaj čakali. Rodila se je deklica, a mala dojenčica je živela samo dva dneva. Vsi so bili žalostni in prizadeti. Mama Jane je bila neutolažljiva. Niti Melody je ni mogla potolažiti, še manj mož. Padla je v depresijo iz katere se ni nikoli rešila.

Oče ju je zapustil in Melody je skupaj s svojo mamo začela svojo kalvarijo. Selili sta se in pristali v neki hiši blizu morja kamor ju je povabil Ken. Svobodomiselni borec za človekove pravice in svobodnega življenja je živel v zapuščeni hiši s svojo ženo, otroci in prijatelji. Bil je prijazen in Melody se je zelo priljubil. 

Z Jane je bilo čedalje slabše. Ugrabila je deset mesečnega dojenčka in trdila, da je dojenček njena punčka. Dojenčka, ki je bil mimogrede fantek, so ji vzeli, njo pa priprli. Melody je ostala sama. Ken je želel biti njen skrbnik a socialni delavki se ni zdel primeren. Ko ji v prometni nesreči umre še oče, jo posvoji par brez otrok. V nizu nesreč, ki so doletele malo Melody, je pri novih starših doživela še požar iz katerega so jo rešili zadnji trenutek. Preživela je toda izgubila spomin na vse kar je bilo pred požarom.

Zgodbo romana Resnica o Melody Browne nam pripoveduje odrasla Melody, ki živi s svojim 17-letnim sinom Edom v londonski četrti Covent Garden. Zanosila je pri 15-letih in se kot samohranilka prebijala skozi življenje. Nekega dne pa s slučajnim znancem zaide na nenavadno predstavo kjer nepričakovano sodeluje tudi sama. Tam jo hipnotizirajo, a hipnoza se je slabo končala. Padla je v nezavest.

Od hipnoze naprej se Melody prikazujejo prizori iz preteklosti. Vsaka malenkost jo na nekaj spomni. Začne preiskovati svojo preteklost in vsak dan odkriva košček za koščkom svojega preteklega življenja. Pretresena odkrije kaj vse sta ji prikrivala njena starša za katera zdaj ve, da sta bila posvojitelja. A vsemu bo prišla do dna. Sestavila bo vse koščke svojega življenja. O tem je prepričana.

Zanimiva zgodba, polna skrivnosti in preobratov.

Ocena: 4/5

Lisa Jewell

Resnica o Melody Browne

Naslov izvirnika:

The truth about Melody Browne

Prevod:

Suzana Jovanovič

Založba Učila. Tržič, 2010

297 strani

"Melody je strmela v Glorio in v njen drobni pas in štrenaste lase. Razmišljala je o notranjosti njenega telesa, o njeni biologiji, in o ubogih praznih prostorčkih, kjer bi morala biti jajčeca, Pomislila je tudi na uboge prazne prostore v njeni hiši, ki bi jih morali zapolnjevati otroci. Ob tem se je spomnila na svojo mrtvo sestrico Romany in na dojenčka, ki ga je njena mama ugrabila, da bi zapolnila svojo čudno praznino. Na koncu je pomislila še na svojo sestro v Ameriki, ki je morda nikoli več ne bo videla, in prišla do zaključka, da dojenčki pravzaprav povzročajo same težave. "  (Odlomek iz knjige, stran 220)

Fiesa, Strunjan z Belega Križa

Robert James Waller - Mostovi Madisona

Mostovi Madisona, ki ga je napisal ameriški pisatelj in fotograf, Robert James Waller (1. avgust 1939. Rockford, Iowa - 10. marec 2017. Fredericksburg, Teksas), je majhen roman (po številu strani) z veliko zgodbo, ki se je znašla tudi v zelo uspešnem istoimenskem filmu.

Ljubezenska zgodba dveh ljudi, ki se je zgodila avgusta 1965. in v samo štirih dneh dosegla kar večina ne doživi v celem življenju. 😊

Robert Kincaid je bil fotograf, pisatelj, pesnik, skratka taka samotarska umetniška dušica. Potoval je po celem svetu in fotografiral za revijo National Geographic. 

Francesca Johnson je med drugo svetovno vojno v Neaplju spoznala ameriškega vojaka Richarda Johnsona. Poročila sta se in odpotovala v Ameriko. Živela sta na kmetiji v Madisonu, v zvezni državi Iowa. Nekaj časa je poučevala na gimnaziji, ko pa se je družina povečala, je ostala doma in skrbela za moža, sina in hčerko.

Nekega dne, ko je sama sedela pred svojo hišo, na dovoz pripelje razmajan poltovornjak. Dolgolasi moški, srednjih let, se je opravičil in vprašal za pot do pokritega mostu, ki ga je moral poslikati a ga nikakor ni našel. 

Francesca je bila sama doma. Mož in otroka so odšli, za en teden, na kmetijski sejem. Ker ji je bilo že malce dolgčas, je prisedla in mu pokazala pot do mostu. Tako se je začela zgodovina štiridnevnega druženja, ki je oba zaznamovala do konca svojih dni. 

Francesca je imela zelo rada svojo družino, a ljubezen, ki se je v trenutku vnela med njima, je bilo nekaj o čemer je lahko samo sanjala. Štiri dni sta se pogovarjala, plesala in ljubila. Prišel je čas, ko se bosta morala odločiti kako naprej. Na eni strani strastna ljubezen, spoštovanje in potovanja. Na drugi strani družina. Kaj izbrati!

Ocena: 4,5/5

Robert James Waller

Mostovi Madisona

Naslov izvirnika:

The Bridges of Madison County

Prevod:

Maja Lavrač

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007

Zbirka Moj roman

156 strani

'Da, tu je po svoje precej dolgočasno. Moje življenje, mislim. V njem ni nobene romantike, nobene erotike, ni plesanja ob svečah v kuhinji ne tistega čudovitega občutka, ki ti ga lahko da le moški, ki zna ljubiti žensko. Ni tebe. Ampak muči me ta prekleti občutek odgovornosti. Do Richarda, do otrok. Če bi odšla, bi pomenilo, da bi odnesla s seboj svojo telesno navzočnost, kar bi bilo za Richarda verjetno preveč. Lahko bi ga zlomilo.' (Odlomek iz knjige, stran110)

Ljubljana, litoželezni Hradeckega most

Deepa Anappara - Patrulja z bazarja Bhut

 

Roman Patrulja z bazarja Bhut, je še ena v vrsti pretresljivih indijskih zgodb o ljudeh, ki so na dnu kastnega sistema. O revežih in revnih, brez pravic in pravega doma. Živijo v revnih naseljih, ki so jih zgradili nelegalno. Ves čas živijo v strahu, da bodo prišli z buldožerji in jim podrli skromne hiške. Vse to še podpihujejo varuhi reda, kljub temu, da jim reveži mesečno plačujejo za varstvo, ki ga niso deležni.

Novinarka in avtorica romana, Deepa Anappara, nam pripoveduje zgodbo skozi oči desetletnega Džaja. Radoveden in živahen fantič živi s starejšo sestro in starši. Šola mu ne diši preveč. Rad se druži z deklico Pari in podjetnim Fajzom. Še najraje pa gleda kriminalke in detektivke na televiziji. 

Ko iz naselja izgine njegov vrstnik Bahadur, da ga ni, so opazili šele po petih dneh, se Džaj odloči, da bo postal detektiv in uporabil vse znanje, ki ga je pridobil v tv nadaljevankah. Varuhi reda Bahadurja ne iščejo, saj po njihovo, otroci zelo radi zbežijo od doma, a se vedno vrnejo nazaj.

A ni bilo čisto tako. V naslednjih dneh in tednih je izginilo še nekaj otrok. Med njimi tudi petletna deklica in šestnajstletna lepotica Ančal, ki je morala vsak dan prenašati nadlegovanje nasprotnega spola. Bila je samozavestno dekle. Hodila je na tečaj angleškega jezika in delala v lepotnem salonu. Toda obrekljivi jeziki so opravili svoje. 'Samozavest je za fante povsem samoumevna pravica, za dekleta pa je to značajska slabost ali pomanjkljiva vzgoja.' 😕

Otroci izginjajo, na televiziji pa je novica dneva, 'Mačka direktorja policije znova doma.' Ko izgine še Runu, Džajeva starejša sestra, ki si je želela postati tekačica, ne pa skrbeti za brata in gospodinjstvo ter kasneje za moža. A to se za dekle ne spodobi. Starši ji prepovejo trenirati tek. Runu je žalostna in nesrečna. Ne želi se vrniti domov, a na žalost se je proti večeru znašla na napačnem kraju in nikoli več je niso videli.

Ljudem je prekipelo in stvari so vzeli v svoje roke. Kar so odkrili je bilo pošastno. Živa groza na kakšen način eni bogatijo. Je šlo za trgovino z ljudmi, za trgovanje z človeškimi organi ali kaj tretjega? 

Pretresljivo, žalostno 😢

Ocena: 4,5/5

Deppa Anappara

Patrulja z bazarja Bhut

Naslov izvirnika:

Djinn patrol on the purple line

Prevod:

Neža Božič

Založba Vida, Ljubljana, 2021

391 strani

'Če bi me zdaj videla Pari, bi rekla, da Indija ravno zato ne bo nikoli najboljša na svetu, tako kot sta Amerika ali Anglija. Tam je otroško delo prepovedano. Tukaj pravzaprav tudi, ampak vsi kršijo zakone. Včasih Pari zagrozi, da bo moške, ki Fajza vzamejo v službo, prijavila policiji, vendar tega ne bo zares storila, ker bi bil Fajz mega besen.' (Odlomek iz knjige, stran 144)

Indijske zgodbe:

Thrity Umrigar - Skrivnosti med nama

O Indijcu, ki se je s kolesom peljal vse do Švedske, da bi tam znova našel svojo veliko ljubezen

Elizabeth Noble - Družinske počitnice

 

Charlie je vdovec s tremi odraslimi otroci in štirimi vnuki. Živi sam, otroke in vnuke vidi bolj poredko. Čez slabo leto bo imel osemdeset let. Odločil se je, da bo najel luksuzno vilo, vsaj tako jo je oglaševal čudovit katalog, na podeželju in povabil otroke in njihove družine na počitnice in praznovanje.

Po dvajsetih letih zakona, se Laura ločuje. Sin Ethan je najstnik z najstniškimi problemi pa še s kakšnim več. Ločitev ga je prizadela, čakajo ga zaključni izpiti, za povrh pa mu nad glavo visi še ovadba za posilstvo. Sam pravi, da sta se za ta korak z dekletom odločila skupaj. Njen oče, je bil besen kot ris, ko je izvedel kaj se je zgodilo. Ethanu je zagrozil s policijo in bog ne daj, da ga še kdaj vidi v bližini njegove hčerke.

Sin Scott ima triinštirideset let. Dolgo je bil samski. Je uspešen podjetnik. Njegovo delo je v Londonu in New Yorku, zato pogosto potuje. Vse to je spremenila živahna in zgovorna Američanka Heather. Z njo se je poročil in dobil še dve krasni pastorki. 

Nick je najmlajši sin. Ni še minilo eno leto odkar je v prometni nesreči izgubil ženo. Zdaj je samohranilec s tremi majhnimi otroki. Žalost do neba. Zanj, za otroke in celo družino. 

Ko po pošti dobijo očetova vabilo za počitnice v idilični podeželski vili z bazenom, so sprva skeptični, saj so se med seboj rahlo odtujili. A končno vsi potrdijo prihod. Sprememba okolja bo vsem dobro dela. Vsaj upajo tako.

Družina Chamberlain se v skoraj polni sestavi zbere v najeti hiši. Hiša je čudovita. Všeč jim je, še posebno so veseli otroci. Bazen, okolica, narava. Navdušeni so. Namestijo se v prijetnih sobah in počitnice se lahko pričnejo. 

Edino kar si Charlie želi za svoje otroke in njihove družine je, da bi bili srečni. Da bi vsaj za nekaj časa pozabili na težave, ki so se nabrale in da bi uživali v družinskem krogu. Ali se mu bo želja izpolnila! Nekaj težav bo, a brez njih ne gre.

Berljivo počitniško branje.

Ocena: 4/5

Tihožitje v lesenem koritu, z lesenimi žeblji

Elizabeth Noble

Družinske počitnice

Naslov izvirnika:

The Family Holiday

Prevod:

Nataša Hrovat

Mladinska knjiga, Založba, Ljubljana, 2021

Zbirka Oddih

429 strani

'Ethan je dvomil, da bo minilo. Ni videl rešitve. Vse je pokvaril, ne? Vse, česar se dotakne, spremeni v drek. Kmalu bi ubil Arthurja. Vsa družina ga sovraži. Sam se sovraži. Saskie ni več. Prijatelji so že skoraj naredili križ čezenj. Rezultati bojo najbrž eno usrano povprečje. Mogoče ga celo razglasijo za posiljevalca, madona. Vse se mu je zdelo brezupno. Ni mu rešitve. (Odlomek iz knjige, stran 282)

Piran 💙 Malo piha 😊

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

David Nicholls - Midva

 

Midva. Onadva sta Connie in Dauglas. Različna, da bolj ne bi mogla biti. A ona pravi, da jo je ravno to pritegnilo. 

Connie je študirala slikarstvo. Je taka vihrava umetniška duša. Rada se zabava, ima veliko prijateljev. No ja, bolj so znanci kot prijatelji, toda več kot jih je, bolje se počuti.

Douglas je biokemik. Z dušo in telesom pri svojem znanstvenem delu. Samotar, ki ni nikoli povsem dojel, zakaj se je Connie poročila ravno z njim. Pa se je. In tako so postali oni trije. 

Sin Albie je po mami umetniška dušica. Rad bi bil fotograf. Motivi na njegovih fotografijah so milo rečeno nenavadni, da ne rečemo bizarni. Kljub temu ga mama podpira, oče pa si želi, da bi fant študiral kakšno bolj "prizemljeno smer", s katero se bo lahko tudi preživljal.

Ponavadi večina zmaga. Tudi pri družini Petersen in tako se prične Albie se pripravljati na študij v drugem kraju. Odselil se bo, ostala bosta sama, ali vsak sam. Connie se prav takrat odloči, da bo Douglasa zapustila. Veliko let je rabila, da je dognala, da vsako pretiravanje škoduje. V tem primeru njuna različnost.

Douglas jo prepriča v skupno popotovanje po Evropi. Oni trije, umetnost, galerije, stara mestna jedra, dobra hrana. Kaj bi šlo lahko narobe. Vedno je še kaj kar gre lahko narobe.

Z družino se odpravimo iz Londona skozi predor pod Rokavskim prelivom do Pariza kjer jih čaka veličastna umetniška zbirka v muzeju Louvre. Amsterdam z Rembrandtovo muzejsko hišo in Van Goghovim muzejem. Munchen in Stara pinakoteka, Benetke in Accademia, Firence in Galerija Uffizi s Tizianom in drugimi velikani svetovne umetnosti. Ni, da ni. Douglas se je za svojo družino in njen obstanek maksimalno potrudil in prilagodil. Ustvaril je popoln potovalni načrt, ki pritegne vsakega bralca in ljubitelja umetnosti. Tudi jaz bi šla z njimi ali pa sama. 😊

Tudi vse te lepote ne obdržijo družine skupaj. V Firencah bi se moralo potovanje zaključiti, a tekom nepredvidljivih dogodkov, ki bi se lahko tragično končali, se je nadaljevalo še v Španijo. Če si že tam je nujen ogled muzeja Prado v Madridu z velikim Goyo in Picassovo Guernico v muzeju kraljice Sofije. 

Umetniško popotovanje po Evropi je trojico zopet zbližalo. Toda ali bo družina Petersen ostala in živela skupaj ali bo živel vsak sam in bodo kljub temu ohranili dobre prijateljske vezi. Samo odločiti se morajo.

Po knjigi so posneli tudi televizijsko nadaljevanko.

Ocena: 4/5

Midva, črna laboda 💚

David Nicholls

Midva

Naslov izvirnika:

Us

Prevod:

Nataša Muller

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2016

Zbirka Kapučino

451 strani

'Nagibam se k mnenju, da nam po določeni starosti okus, čuti in nagnjenja otrdijo kot beton. Toda takrat sem bil mlad oziroma mlajši, dovzetnejši in prilagodljivejši  in v Conniejinih rokah prožen kot plastelin. (Odlomek iz knjige, stran 143)

Ljubljana, grad Tivoli, Mednarodni grafični likovni center.

Dobre zgodbe - Družbeni roman:

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

Robert Menasse - Prestolnica

 

Delovanje Evropske unije, predvsem pa Evropske komisije v leposlovni obliki in skozi satirično pripoved, ali pa tudi ne, avstrijskega pisatelja Roberta Menasseja. In kaj ima z vsem tem pujsek. 😊

Zgodba romana Prestolnica, nas popelje v prestolnico Evropske unije, Bruselj. Med uradnike Evropske komisije, kjer spremljamo njihovo pošteno ali pa nepošteno delovanje. Knjiga se bere bolj kot priročnik o delovanju Evropske komisije, bolj malo je v njej leposlovja. Nekaj ga je.

Nekakšna rdeča nit romana je pujsek, ki ga ljudje videvajo na ulicah in trgih Bruslja. Ali je vse skupaj res, ali pa je zgolj metafora za "svinjarijo", to izvemo, ko preberemo roman do konca. 

V zgodbi je tudi umor, a knjiga ni kriminalka. Mogoče pa je. V hotelu najdejo moško truplo. Moški je bil ustreljen. Pri njem najdejo ponarejen potni list. Kdo je bil in zakaj je bil umorjen? Nihče ni nič videl in nič slišal. Prav vsi pa so, na trgu, videli velikega pujsa. Čigav je, ali je povezan z umorom, kaj dela sredi velikega mesta? Vse to bo moral razrešiti inšpektor Brunfaut. Ko že mislimo, da imamo kriminalko, dobi inšpektor ukaz z vrha. Primer je zaključen, ne preiskuje se več. Konec. Pika.

Evropska komisija v očeh javnosti nima najboljše podobe. Komisarka za kulturo, ki je mimogrede resor, ki ga nihče noče in tudi komisarka svoje imenovanje jemlje kot kazen, saj ona je ja prekaljena ekonomistka, kaj ima to s kulturo. V glavnem, komisarka se odloči speljati Jubilee Project, za izboljšanje javne podobe Evropske komisije. Še bolj pa si želi izboljšati svojo podobo in napredovati v bolj spoštovani resor. Politične igrice se kar vrstijo. Lahko bi priredili tekmovanje v metanju polen pod noge. Konkurenca bi bila izredno močna.  

Skratka, knjiga Prestolnica je literarna mineštra z ogromno sestavinami. Tako gosta je, da jo težko mešamo.

Ocena: 3/5

Pujsek v ZOO Ljubljana

Robert Menasse

Prestolnica

Naslov izvirnika:

Die Hauptstadt

Prevod:

Tanja Petrič

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2021

413 strani

'Nemška kanclerka je bila v preteklem koledarskem letu osemkrat na Kitajskem. Naslednji teden naj bi avstrijski predsednik z letalom polnim ministrov in interesnih predstavnikov iz industrije,  trgovine in kmetijstva odletel v Peking, najvišje na agendi: trgovina s svinjino. Kmalu zatem so se v Pekingu najavili še Holandci. Če bo eni izmed teh držav uspelo skleniti osnovno bilateralno pogodbo s Kitajsko, potem je politično gledano precej neverjetno, da bi EU dobila pogajalska pooblastila. In takrat se bo začel veliki dvoboj, nadvse brutalen, zbijanje cen in poskusi, da bi sosede postavili na hladno. Namesto da bi nastopili skupaj, bodo drug drugega uničili in s svojim pohlepom po nacionalni gospodarski rasti ustvarili evropsko krizo.' (Odlomek iz knjige, stran 119/120)

Trg Evrope, pred zgradbo železniške postaje, združuje Novo Gorico in italijansko Gorico.

 

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

 

Ameriška avtorica Ana Johns se je v svojem ljubezensko zgodovinskem romanu Ženska v belem kimonu, lotila zelo težke teme. Govori o otrocih, ki so se rodili ameriško japonskim parom, na Japonskem, malo po drugi svetovni vojni. Več kot deset tisoč takih otrok je bilo in japonska družba jih nikakor ni sprejela.

Knjiga je nastala po resničnih dogodkih, ki jih je Ana Johns uspešno spletla s fikcijo in ustvarila pretresljivo a berljivo zgodbo. 

Američan s slovaškimi koreninami, Jimmy Kovač, se je s sedemnajstimi leti prijavil v mornarico. Pisalo se je leto 1957. in Jimmy se je z vojaško ladjo znašel na Japonskem. Poleg vojaškega dela so imeli mladi marinci kar nekaj prostega časa, ki so ga radi preživljali v družbi lepih Japonk.

Nekega dne je Jimmy v mestu srečal mlado, nasmejano Japonko Naoko. Bila je ljubezen na prvi pogled. Obojestranska. Naoko je bila šolarka in članica tradicionalne družine v kateri je oče glavni, nato sinovi, žena in hčere pa skrbijo za gospodinjstvo in vse strogo začrtane rituale, ki jih japonska družba pozna in izvaja. In ni jih malo.

Taka družina težko sprejme ameriškega marinca za svojega zeta in to samo nekaj let po morilski vojni. Naoko je bila pridna in ubogljiva hči in sestra a, ko se je za nekaj odločila, je znala biti tudi trmasta in odločna. Družino je prepričala, da Jimmija povabijo na čaj. Z njim je vadila tradicionalno pitje čaja, kajti vsaka kretnja je življenjskega pomena za njuno srečo. Prišel je težko pričakovani dan, ko je Jimmy prišel na obisk v tradicionalno hišo s čudovitim vrtom. Pogled nanj je šokiral družino. Prišel je namreč v uniformi ameriškega marinca. Oče ga je zgrožen takoj napodil in zanj je bila ta zgodba končana.

Do tu je resnična zgodba avtoričinega očeta. Z Naoko pa je ustvarila lik neštetih japonskih deklet, ki so zanosila z ameriškimi vojaki. Naoko se je odločila za Jimmija, ki ga je imenovala Hajime. Družino je morala zapustiti. Z njo in njenim dojenčkom niso hoteli imeti nič, z Američanom še manj. Iz razkošja dobro stoječe trgovske hiše, se Naoko preseli v revno hiško, ki jo je zanju najel Hajime. Zaljubljenca se poročita. Nevesta je v čudovitem, poročnem belem kimonu, ki ji ga na skrivaj prinese njena mama. Sreča je popolna a ne za dolgo.

Hajime mora z ladjo na nekaj tedensko patruljo, nepričakovano ji umre mama, za kar družina krivi Naoko, njo pa s pretvezo, da gre na pregled, pošljejo v zloglasno hišo za noseče matere. Tam je več mesecev zaprta, med dekleti z enako usodo. Kaj naredijo, ko se dojenček rodi ne morem niti napisati. Z eno besedo, grozodejstvo. Po več poskusih bega, Naoko končno uspe rešiti sebe in otročka. A njena kalvarija se nadaljuje.

Pretresljiv roman v katerem multikultura ni dobrodošla. Dogajalo se je sredi 20. stoletja. Je na začetku 21. stoletja kaj drugače!

Ocena: 4,5/5

Japonka v Piranu

Ana Johns

Ženska v belem kimonu

Naslov izvirnika:

The Woman in the White Kimono

Prevod:

Karmen Filipič

Založba Meander, Izola, 2021

351 strani

'Ko je ženska tik pred porodom, običajno odide iz moževe hiše in se vrne k domačim. Družina me je poslala sem. Mislim, da je babica rekla očetu, da mi bo bolje v domu za noseče ženske. Sklepam, da mu je zamolčala, za kakšen dom gre. Gotovo ji zaupa, ker kot ženska ve, kaj je najbolje. Ustvarila je laž, ki nima kratkih nog. Zrasla so ji ostudna krila in jo ponesla onkraj mojega odpuščanja. Misel, da oče pozna resnico, je temelj svetilnika. Brez luči.' (Odlomek iz knjige, stran 243)

Slovenska ladja Triglav