Agatha Christie - Potnica iz Frankfurta

 

Potnica iz Frankfurta je precej nenavaden roman moje najljubše pisateljice detektivskih romanov Agathe Christie. V njem ni slavnega detektiva Hercula Poirota, ni radovedne amaterske detektivke Jane Marple, še celo umora ni. 😎

Nastal je nekakšen vohunski triler, ki se začne na letališču v Frankfurtu. Zdolgočaseni angleški diplomat srednjih let, Sir Stafford Nye na letališču čaka letalo za London. K njemu pristopi mlado dekle z zelo nenavadno prošnjo. Naj ji posodi svoj barviti plašč in potni list ter vozovnico. Mora se pretihotapiti na letalo. Prenaša namreč zelo pomemben dokument.

Stafford je sprva začuden. Prošnja je nesmiselna in nevarna. A ravno to zadnje ga je pritegnilo. Sam je mojster v umetnosti spletkarjenja. Privoli, saj je zelo radoveden, kako se bo zadeva razpletla. 

S skrivnostno in hladnokrvno mladenko se srečata v Londonu in Stafford nehote vstopi v svet vohunov in tajnih agentov. Skupaj potujeta po Evropi. V Nemčiji se udeležita pevskega festivala mladih. Glavna zvezda je mladi, svetlolasi lepotec. V visokih krogih se govori, da je fant sin osebe, ki je zagrešila največje zločine v drugi vojni. Je tudi vodja mladih, ki se borijo proti sistemu, politikom ali pa kar tako, važno je, da lahko razbijajo in uničujejo.

Kako naj vladajoči ustavijo mlade, ki se upirajo na vseh koncih sveta! Znanstveniki se lotijo projekta, ki so ga poimenovali Blagot. Cilj projekta je, pri razgrajačih izzvati močno željo, da bi bili drugi srečni. 😊 

Je to možno? Jim bo uspelo narediti svet in ljudi bolj prijazne in empatične?

Ocena: 4/5

Piran

Agatha Chrisstie

Potnica iz Frankfurta

Naslov izvirnika:

Passenger to Frankfurt

Prevod:

Nina Grahek Križnar

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993

217 strani

'Politiki nimajo časa, da bi se poglobili v svet, v katerem živijo. Vidijo svojo državo, ki pa je zanje velikanska volilna tribuna in zdi se jim, da so si z njo za sedaj naložili dovolj dela. Počnejo stvari, o katerih pošteno verjamejo, da bodo izboljšale življenje in nato so presenečeni, ko se to ne zgodi, ker si jih ljudje ne želijo. Na koncu človek pride do sklepa, da si politiki lastijo božansko pravico, da v imenu zavzemanja za dobro stvar ljudem pripovedujejo laži. Ni še tako daleč čas, ko je gospod Baldwin izrekel svoj slavni stavek - "Če bi govoril resnico, bi na volitvah izgubil."'  (Odlomek iz knjige, Agatha Christie - Potnica iz Frankfurta, stran 65)

Novoletni Piran, Tartinijev trg 

Agatha Christie - Zlo pod soncem