Brit Bennett - Razblinjajoča se polovica

 

Desiree in Stella Vignes sta dvojčici iz Louisiane. Sestri sta neločljivi, prav vse delata skupaj. Tam, kjer je ena, je tudi druga. Po videzu sta si podobni kot jajce jajcu. Po značaju pa precej različni. Stella je bolj tihe in prestrašene narave, Desiree pa je zgovorna in odprta deklica. S svojo mamo živita v nenavadni vasici Mallard. V njej živijo črnci, ki so bele polti. Ne marajo temnopoltih, belopolti pa ne marajo njih in krog je sklenjen. V svoji vasici, med sebi enakimi, se dobro počutijo.

Zgodba romana Razblinjajoča se polovica, ameriške pisateljice Brit Bennett, se dogaja sredi 20. stoletja in zajema celih petdeset let dolgo obdobje, v katerem se odvija življenje družinskih članov. Zgodba pripoveduje o dvojčicah Vignes, njunih družinah in njunih hčerkah. Ena je bele polti, druga je črna kot oglje. Črnci in belci se še vedno ne mešajo. Vsak v svoji vrsti čakajo za nakup vstopnice za kino in vsak vstopa skozi vrata, ki so namenjena določeni rasi. 

V takem družbenem ozračju odraščata dvojčici Vignes. Kljub temu, da se po videzu ne razlikujeta od belcev, se poslušno postavita v vrsto za temnopolte, za kar se tudi imata.

Nekega dne, še pred osemnajstim rojstnim dnevom, se odločita, da bosta pobegnili. Odideta v večje mesto in na njuno srečo dobita zaposlitev v pralnici. Njuni domači in vaščani so bili prepričani, da se bosta prav kmalu vrnili. 

Desiree se po nekaj letih res vrne v rojstno hišo k materi. Z njo je tudi njena hčerkica Jude, ki je črne polti. Vaščani so osupli in zopet prerokujejo, da več kot mesec dni ne bo ostala doma. Stella, tista, ki je bolj umirjena in plašna, je zbežala tudi od Desiree in uresničila svoje večne sanje. Že večkrat se je pretvarjala, da je belka in vstopila v veleblagovnico ter si tam ogledovala čudovite predmete. Sanjarila je o tem, kako zelo rada bi jih imela.

Sanje se ji uresničijo, toda cena je visoka. Poroči se s svojim šefom, zataji svoje korenine in se izdaja za belko. Zatajila je svojo družino, predvsem pa svojo ljubljeno dvojčico. Stellino "belsko" življenje pa dodobra zamaja njena temnopolta nečakinja Jude, ki v Kaliforniji povsem slučajno naleti na svojo teto in sestrično. In Jude je dekle, ki niti slučajno ne mara pretvarjanja in laži. Resnica ji je na prvem mestu. Se bo tudi Stella končno vrnila k svojim koreninam? 

Ocena: 4/5

Ranunkula

Brit Bennett

Razblinjajoča se polovica

Naslov izvirnika:

The Vanishing Half

Prevod:

Anja Bakan

Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2021

366 strani

"Zmerjali so jo s katranovko. Črnuhinjo. Zamorkljo. Govorili, češ, nasmehni se, ne vidimo te. Govorili, češ, tako si temna, da se te pred tablo ne vidi. Govorili, češ, stavim, da lahko prideš naga na pogreb. Stavim, da kresnice še podnevi letajo za tabo. Stavim, da si v bazenu taka kot nafta. Izmišljali so si številne šale in pozneje, ko je imela krepko čez štirideset let, jih je na neki večerji v San Franciscu stresala iz rokava. ... Na tisti večerji se je prisiljeno smejala, čeprav se ji takrat ni zdelo smešno."  😢 (Odlomek iz knjige, stran 94)

Arhitekt Jože Plečnik, Križanke v Ljubljani

Joseph Roth - Radetzkyjeva koračnica

 

Avstrijski pisatelj in novinar Joseph Roth (2. september 1894. Brody pri Lvovu, danes v Ukrajini - 27. maj 1939. Pariz), nam v svojem romanu Radetzkyjeva koračnica, zelo natanko opisuje naravo takratne Avstro-Ogrske monarhije. Tudi o oblekah in manirah tistega časa izvemo veliko.

Skozi te obširne in natančne opise se vije zgodba družine Trotta. Predvsem moškega dela. Žensk je v tem romanu za vzorec. Moški iz družine Trotta zelo zgodaj postanejo vdovci in poslej živijo sami. Njihova slava se prične s stotnikom Josephom Trotta.

Joseph Trotta je v bitki pri Solferinu rešil življenje mladega cesarja Franca Jožefa Prvega, ki je šele dobro začel svojo cesarsko pot, ki je, kakor vemo, trajala zelo dolgo. V zahvalo je cesar stotniku podelil plemiški naslov. Odslej se je imenoval stotnik Joseph Trotta von Sipolje. Po kraju v katerem se je rodil.

Dogodek je bil ovekovečen tudi v otroški čitanki, vendar precej drugače kot se je zgodilo v resnici. Cesarja in stotnika so prikazali kot neustrašna viteza na konjih, ki sta se borila proti sovražniku za preljubo cesarstvo. Ko je Joseph Trotta zgodbo prebral v čitanki svojega sina, se je strašansko razjezil. To je ena sama laž. Pritožil se je na ministrstvo kjer so mu dali odgovor, da je to vendar samo zgodbica za otroke. A ni se dal, resnica in pravica sta vedno na prvem mestu. Zaprosil je za avdienco pri samem cesarju, vendar mu tudi on pove, da je to samo zgodba. Ker je za Josepha zgodba še vedno laž, zaprosi za odpust iz vojske. Preseli se na Češko, na manjše posestvo svojega tasta, kjer živi zagrenjeno življenje civilista. Baronski naslov ga malce potolaži. 

Njegov sin, Franz baron von Trotta, študira pravo in postane okrajni glavar, saj mu oče ni dovolil, da bi šel med vojake. Njegov vnuk Carl Joseph von Trotta, nadaljuje po dedkovi poti. Postane učenec kadetske šole za konjenico. Ne gre mu prav dobro. Šolo dokonča, toda na konju ni prav spreten. Zaprosi za premestitev v pehoto. Željo mu izpolnijo. Pošljejo ga na rob Avstro-Ogrske monarhije, na mejo z Rusijo. Je obdobje miru in obmejni vojaki se obiskujejo. Uživajo v spretnostih, ki jih kažejo kozaki na svojih konjih, se zabavajo in vmes tudi trenirajo svoje vojaške veščine.

V zraku je nekaj zloveščega. Prihaja velika vojna, obiski se prenehajo. Prijatelji postanejo sovražniki in nič ni več tako kot je bilo. Vojna je ena sama velika žalost. 

Zgodba o vzponu in propadu velike monarhije. Enako se zgodi tudi s člani plemiške družine Trotta. Od baronov ni ostalo nič, tudi od monarhije ne. 😎

Ocena: 4/5

Kobarid, top iz prve svetovne vojne

Joseph Roth

Radetzkyjeva koračnica

Naslov izvirnika:

Radetzkymarsch

Prevod:

Mira Miladinovič Zalaznik

Založba Beletrina, Ljubljana, 2021

Zbirka Klasična Beletrina

381 strani

"Kdorkoli izmed tujcev je že zašel v te kraje, se je moral s časoma zgubiti. Nihče ni bil tako močan kot močvirje. Nihče se ni mogel upirati meji. Takrat nekako so pričeli veliki gospodje na Dunaju in v Petrogradu pripravljati veliko vojno. Ljudje na meji so jo čutili prihajati prej kot drugi; ne zgolj, ker so bili  navajeni zaslutiti prihajajoče stvari, temveč tudi zato, ker so lahko vsak dan na lastne oči videli predznake propada." (Odlomek iz knjige, stran 145)

Trdnjava Kluže, muzej

Eugen Ruge - V časih pojemajoče svetlobe

 

Roman V Časih pojemajoče svetlobe, nas popelje v nekdanjo Vzhodno Nemčijo oziroma NDR - Nemško demokratično republiko. Spremljamo življenje več generacij družine Umnitzer, njihovih prijateljev in sodelavcev, v času pred drugo svetovno vojno pa do malo po padcu Berlinskega zidu in združitvi obeh Nemčij.

Roman je sestavljen iz poglavij, ki si ne sledijo kronološko. Časovni preskoki nas tako prisilijo, da še bolj pozorno spremljamo literarne junake Eugena Rugeja.

Nekaj poglavij se posveča Wilhelmu in Charlotte. Leta 1940. sta iz internacijskega taborišča v Franciji zbežala in se naselila v Mehiki. Tam sta živela nekaj let, po vojni sta se vrnila v NDR. Oba sta goreča člana Komunistične partije in kljub pomanjkljivi izobrazbi sta zasedala kar pomembne položaje v novi državi. Še posebno Wilhelm je za svoje "dosežke", ki so bili bolj ali manj napihnjeni in celo izmišljeni, saj se resnični dosežki ne bi dobro prilegali v njegovo biografijo, vsako leto dobil odlikovanje.

Kurt je Charlottin sin. Pred prihajajočim nacizmom se je umaknil v takratno Sovjetsko zvezo. Ko je ta s Hitlerjem sklenila sporazum o nekakšnem prijateljstvu, je pisal svojemu bratu in v pismu izrazil svoje pomisleke o sporazumu, češ da iz tega ne more biti nič dobrega. Kaznovali so ga na večletno prisilno delo v delovnem taborišču. Tam na daljnem Severnem Uralu je spoznal svojo bodočo ženo Irino. Po vojni sta se preselila v NDR. Imata sina Alexandra.

Nekaj poglavij se dogaja v letu 2001. Ko Alexander izve, da ima Nehodgkinov limfom, zanj neozdravljivo bolezen, zapusti starega in bolnega očeta ter se z njegovim denarjem odpravi v Mehiko, v kraje kjer je bivala njegova babica. 

Avtobiografija in prvenec nemškega avtorja Eugena Rugeja na zanimiv in berljiv način prikaže življenje ljudi v komunistični državi. Lahko bi rekli, da je tudi zgodovinski roman o ne tako davni preteklosti in načinu življenja v delu Evrope.

Ocena: 4/5

Eugen Ruge

V časih pojemajoče svetlobe

Naslov izvirnika:

In Zeiten des abnehmenden Lichts

Prevod:

Štefan Vevar

Založba KUD Sodobnost International, Ljubljana, 2021

Zbirka Horizont

355 strani

'V konzumu imajo mleko na karte. Z veliko zajemalko prodajalka napolni kanglico. Prej je to zmeraj delala gospa Blumert. Ampak gospo Blumert so zaprli. Ve tudi, zakaj: ker je prodajala mleko brez kart. Povedal mu je Achim Schliepner. Mleko brez kart je strogo prepovedano.' (Odlomek iz knjige, stran 64)

Ljubljana, park Tivoli, ribnik in narcise.

Amanda Hampson, Oljčni sestri

Zgodba romana Oljčni sestri govori o življenju in preživetju italijanske družine, ki se je v iskanju boljšega življenja preselila iz Italije v Avstralijo.     

Italijanska družina, z dvema hčerkama, ni najbolje sprejeta med tamkajšnjimi domačini. Zaničujejo jih a glava družine se ne da tako zlahka. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, kar imajo viška pa prodajo na obcestni stojnici. Iz Italije jim je uspelo pretihotapit sadike oljk. Zasadili so jih in tekom let je nastal ogromen oljčnik a kaj, ko Avstralci ne marajo oliv. Šele čez mnoga leta, ko bo kmetijo prevzela vnukinja, bo oljčnik zaživel tako kot si je predstavljal in želel Franco, glava družine.

Glavna zgodba romana se vrti okoli sester. Starejša Isabelle, resna in preudarna ter mlajša Rosanna, živahna, zgovorna in pregnana. Sestri se odlično razumeta. Vse dokler se Isabella ne poroči z rudarskim strokovnjakom Jackom. Ko dobita hčerkico, se odselita s kmetije in sestri se nikoli več ne vidita in ne slišita.

Zakaj je tako in kaj se je zgodilo? Skrivnost oljčnih sester, kot so jima pravili vaščani, odkriva Isabellina hči Adrienne. Na zanemarjeno in opuščeno kmetijo se je naselila, ko je njeno donosno podjetje v Sidneyju propadlo in prisiljena je bila prodati tudi svoje razkošno stanovanje in avto, da je lahko plačala vse dolgove. Ne želi si živeti na kmetiji. Čim prej se želi vrniti v poslovni svet in si povrniti premoženje. A umirjeno vaško življenje, odkrivanje skrivnosti njene družine pa tudi postavni sosed Joe, vse to jo vse bolj prepričuje, da je mogoče njena sreča prav na domači kmetiji. 

Kakšna je skrivnost družine in kaj bo s kmetijo in ogromnim oljčnikom? Zelo berljiv roman poln emocij in truda kako obdržati skrivnosti pred zunanjim svetom. 😎   

Oljka

Amanda Hampson 

Oljčni sestri

Naslov izvirnika:

The Olive Sisters

Prevod:

Diana Ramšak

Založba Miš, Dob pri Domžalah, 2008

Zbirka Srebrne niti

307 strani                                             

"Moje življenje je zelo drugačno od tistega, ki sem si ga zamišljala. Ni glamurja in nihče me ne občuduje zaradi dela (večinoma je dolgočasno in naporno). Denarja ni na pretek. Včasih se mi zdi, da je vse skupaj pretežko. Čeprav ni kot v pravljici, so vseeno dnevi, ki so popolni. Srake veselo kričijo, jutranja kavica je božanska in srebrnkasti listi oljk se bleščijo v soncu. Ob večerih si z Joejem zakuriva v kaminu in si privoščiva kozarček rdečega. V mojem življenju so ljudje, ki jih imam rada. Vem, da je to moj dom, in prvič v življenju se počutim varno. Končno sem se osvobodila ujetništva nesreče."

(Odlomek iz knjige, stran 295)

 

Vrtnice

John Grisham, Obračun

 Ameriški pisatelj John Grisham, je svoj roman Obračun razdelil na tri dele. V prvem delu, Usmrtitev, se zgodi kar se v romanu zgoditi mora.

Pete Banning, 43-letni lastnik velikega posestva kjer se ukvarja z gojenjem bombaža, oče dveh študentov in vojni junak. Prijazen do družine in svojih črncev, ki delajo na bombažnih poljih. Nekega dne se odloči in uresniči načrt, ki ga je očitno pripravljal že nekaj časa. Vzame svojo vojaško pištolo, se odpravi v župnišče in hladnokrvno ustreli tamkajšnjega pastorja, ki je bil zelo priljubljen med ljudmi. Preda se policiji in kljub temu, da mu grozi smrtna kazen, svojega motiva nikoli ne pove. Odvetnikov trud je zaman, Peta usmrtijo na električnem stolu.

Drugi del z naslovom Kostnica, je zgodba o drugi svetovni vojni. Krvavi boji med ameriškimi in japonskimi vojaki in kruta usoda ameriških vojnih ujetnikov med katerimi je bil tudi Pete. Priznam, v tem delu sem izpustila cele odstavke. Tovrstno branje ni zame.

Tretji del, Izdajstvo. Presenetljiv razplet. Po Grishamovsko napeto in neverjetno. A tako je tudi v resničnem življenju. Če se ljudje ne pogovarjajo med seboj in si vsak zase misli, da nekaj ve in je to kot pribito res, se lahko življenje čez noč obrne na glavo. 😢

John Grisham
Obračun

Naslov izvirnika:
The reckoning

Prevod:
Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2020
446 strani





'Ker se je vojna šele pred kratkim končala in so bili spomini še sveži, sodnik Oswalt ni imel druge izbire, kot da izpostavi tudi to. Brez pretiranih podrobnosti je opisal Peta Banninga kot večkrat odlikovanega vojaka, ki je bil vojni ujetnik. Vprašal je, ali so med kandidati kakšni vojni veterani. Vstalo jih je sedem in vse po vrsti jih je izpraša. Vsi do zadnjega so bili prepričani, da jih ne bodo vodili niti predsodki niti naklonjenost, temveč bodo sledili zakonu in navodilom sodišča.'
(Odlomek iz knjige, stran 118)

Mogočni Ambersonovi, Booth Tarkington

Zgodba romana Mogočni Ambersonovi se prične v letu 1873. Družinska saga pripoveduje o treh generacijah bogate ameriške družine, ki živi in raste z majhno vasico Midland.

Major Amberson si v vasi postavi veličastni dvorec z veliko plesno dvorano in vsemi arhitekturnimi atributi 19. stoletja, ki jih premore ameriški jug, razgiban tloris, kupole in terase. Uredi tudi avenijo ob katero postavi Neptunov vodnjak s številnimi kipi.

Majorjeva žena je umrla, ima pa tri odrasle otroke, dva sinova in hčer Isabel. Glavna zvezda romana je njegov vnuk in oboževani Isabelin sin George Amberson Minofer.

George je bil že od malih nog predrzen in brezobziren fant. Ali je bilo po njegovo ali pa ni bilo nič. Divjal je s svojim ponijem po vaških cestah in rušil vse pred seboj kar se mu je postavilo na pot. Z leti so se stvari za okolico, kar se tiče mladega Georgea, samo še poslabševale. Postal je ošaben in poln samega sebe. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se mu je to zdelo popolnoma prav in v redu. Tako mora biti, saj on je vendar član najbogatejše in najpomembnejše družine v Midlandu in temu primerno se morajo drugi temu podrediti. Mama Isabel ga je oboževala in v njem je videla samo angela, kar je v delčku sebe morda tudi bil, vsaj do nje se je obnašal lepo in tudi on je njo oboževal. Ded je finančno podpiral oba in vnuku je izpolnil prav vsako željo.

Zadeve pa se malce spremenijo, ko v Midland, ki se iz vasi vse bolj spreminja v rastoče mesto, prispe Lucy Morgan s svojim očetom, za katerega se izkaže, da pozna družino in še posebej Isabel, že od prej. Med mladima takoj preskoči iskrica a kaj, ko so razlike v dojemanju življenja med njima ogromne. Ko ga Lucy vpraša s čim se bo ukvarjal v življenju, ji odgovori: "Rad bi križaril z jahto." Ko se njen oče in ovdovela Isabel čedalje bolj zbližujeta, George poseže vmes in drastično spremeni življenja vsem vpletenim. Na boljše ali na slabše!

BoothTarkington
Mogočni Ambersonovi

Naslov izvirnika:
The magnificent Ambersons

Prevod:
Matejka Križan

Založba LYNX, Juršinci, 2019
340 strani


'Obiskovalec mesteca je bil prav gotovo deležen še dodatnih razsvetlitev, obstajala je namreč zabava, ki je nihče ni smel zamuditi - prav vsakogar so popeljali na kratko vožnjo po mestu, četudi je gost moral najeti vprego in je vrhunec izleta predstavljal Ambersonov dvorec.'
(Odlomek iz knjige, stran 14)

Booth Tarkington je bil ameriški pisatelj in dramatik. Rodil se je 29. julija 1869. v Indianapolisu. V istem mestu je tudi umrl 19. maja 1946. Na začetku 20. stoletja je bil med največjimi pisatelji v Ameriki. Njegovi romani so se večkrat pojavili na lestvici bestsellerjev.  Za svoj roman Mogočni Ambersonovi, ki je izšel leta 1918, je že naslednje leto 1919. prejel Pulitzerjevo nagrado. (britannica.com)

Isabel Allende, Japonski ljubimec

Zgodba romana Japonski ljubimec, čilenske pisateljice Isabel Allende, je zgodba o dveh priseljencih, ki v Ameriki živita vsak svoje življenje pa kljub temu se med njima splete neverjetna ljubezenska zgodba.

Isabel Allende
Japonski ljubimec

Naslov izvirnika:
El amante japones

Prevod: Veronika Rot

Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 2016
334 strani


Tik pred drugo svetovno vojno, so starši malo Almo poslali iz rodne Poljske, h teti in stricu, v neznano, daljno Kalifornijo. Nova družina jo je lepo sprejela, do nje so bili prijazni, toda sedemletna deklica je prejokala marsikatero noč.

Nekaj bolje je, ko se naveže na svojega, starejšega bratranca, ki ji je v veliko oporo. Ko pa njen stric, za urejanje velikega vrta ob vili, najame japonskega vrtnarja, ki s seboj vedno pripelje tudi svojega osemletnega sina, se Almino življenje spremeni za vedno.

Zgodba romana se začne proti koncu Alminega življenja, ko se nastani v Domu za starejše, imenovanem Lark House. Mogočno zgradbo je upokojencem namenil čokoladni magnat, potem ko mu je tri letni sinček utonil v bazenu, malo za tem pa mu je umrla tudi žena.
Alma pripoveduje svojo življenjsko zgodbo svojemu vnuku in Irini Bazili, ki je v domu zaposlena. Tudi ona je priseljenka. V Ameriko je prišla iz daljne Moldavije.

Alma in vrtnarjev sin Ičimei Fukuda sta se spoznala kot osemletna otroka, na vrtu stričeve vile, kjer sta se igrala in ob pomoči vrtnarja spoznavala rože in druge rastline. Otroško igro je kruto prekinil japonski napad na Pearl Harbor, med drugo svetovno vojno. V strahu, da bi se Japonci, ki so živeli v Ameriki pridružili napadalcem, so jih Američani odpeljali v puščavo, kjer so zanje zgradili zastraženo taborišče. Tja so odpeljali tudi vrtnarjevo družino, ki je tam prebila kar nekaj let.

Nekaj let po koncu druge svetovne vojne sta se Alma in Iči znova srečala. Ona je postala uspešna oblikovalka, on je šel po očetovih stopinjah in postal vrtnar. Čeprav sta se oba poročila, sta se vseskozi srečevala, se pogovarjala, svetovala drug drugemu in v hotelski sobi tudi potešila svojo ljubezensko strast, ki ni prenehala vse do dne, ko se je Alma preselila v Dom.

Berljiva zgodba, kjer se prepletajo življenjske zgodbe, tako Almina in Ičijeva pa tudi Irinina, ki v Ameriki doživi veliko krutosti pa zgodba družine Belasco, ki je tako nesebično sprejela Almo pa zgodba njihovega sina, ki se poroči z Almo in postane njen rešitelj. Aja, a ni on njen bratranec! No, vsega pa tudi ne morem povedat 😎

Pisateljica Isabel Allende se je rodila 2. avgusta 1942. v Limi, glavnem mestu južnoameriške države Peru. Ko je bila stara dve leti, je oče zapustil družino. Z mamo in sestro so se preselile k dedu v Čile. Dedek je bil bogat a zelo skopuški. Plačal je osnovne stroške in nič več. Mama deklicama ni mogla kupiti niti sladoleda. Kljub dedkovemu bogastvu je imela zelo težko življenje. Tudi zato je Isabel postala zelo uporniška proti moški avtoriteti v cerkvi, policiji, kjerkoli.

Leta 1960. se je začela ukvarjati z novinarstvom. Delala je na televiziji in pisala za revije.
Isabel Allende je bila nečakinja Salvadorja Allendeja, predsednika Čila. Leta 1973. ko se je zgodil vojaški udar v Čilu, je morala zbežati iz države. Z možem in dvema otrokoma je 13 let preživela Venezueli.
Leta 1981. je začela pisati pismo svojemu dedu. Iz pisma je nastal njen prvi roman, Hiša duhov. Lahko bi rekli "zvezda je rojena", kajti skoraj vsak roman Isabel Allende je postal svetovna uspešnica.
Danes živi in dela v Ameriki. (biography.com)

Počitniško branje:

Nikoli nismo prosili za krila

Arantxa Urretabizkaia, Rdeči zvezek

Zgodba baskovske družine, z dvema majhnima otrokoma, v kateri starša sodelujeta v boju proti diktaturi.

Arantxa Urretabizkaia
Rdeči zvezek

Naslov izvirnika:
Koaderno gorria

Prevedla: Barbara Pregelj

Založba Malinc, Medvode, 2018
172 strani


Zgodba romana Rdeči zvezek se začne, ko mlada ženska, odvetnica, prispe na letališče v Caracasu. V Venezuelo je prišla s pomembno misijo. Na prošnjo svoje prijateljice in varovanke, mora poiskati njena otroka in jima izročiti rdeči zvezek. Vanj je Mama, tako je v romanu poimenovana, zapisala svoje spomine na otroka in jima tudi razložila zakaj že sedem let ni z njima.

Mama in oče, v Baskiji, sodelujeta v boju proti diktaturi. Medtem ko je Mama neustrašna in brez vsakega strahu sodeluje v številnih demonstracijah in akcijah pa se oče vedno bolj umika in skrbi za njuna majhna otroka, triletno hčer in komaj rojenega sina. Zaradi velike izpostavljenosti in prepoznavnosti, se mora Mama umakniti iz Baskije. Oče in otroka jo občasno obiščejo, nato pa brez besed in pojasnil vsi trije izginejo.

Kje je njena družina? Kaj se je zgodilo? So še živi? Na vsa vprašanja je iskala odgovore kar sedem let, ko je odkrila, da je oče otroka ugrabil, tako si je sama razložila, in ju odpeljal v Venezuelo, bolj natančno v Caracas. In tako se začne nenavadna naloga za mlado odvetnico, ki jo v celoti izpolni, ob tem pa ugotovi, da je Mama svojo hčer vzgojila v novo bojevnico.

Odlomek iz knjige Rdeči zvezek: "Hotela sem spremeniti družbo, izboljšati svet, živeti med svobodnim ljudstvom. Enako je hotel tudi vajin oče, a to je druga zgodba.Na začetku je bila želja, nato pa sestanek za sestankom, korak za korakom, vse do izgnanstva. In veliko preden sem karkoli dosegla, sem škodila svoji družini, prizadela sem svoja otroka, ki sem ju ljubila najbolj na svetu."

Arantxa Urretabizkaia se je rodila 1. julija 1947. v San Sebastjanu, mestu na severu Baskije, ki je avtonomna pokrajina Španije. Je pisateljica, ki piše v baskovskem jeziku. Ukvarja se tudi z novinarstvom in igralstvom, piše tudi scenarije.

In dobila je krila, Sue Monk Kidd

In dobila je krila, je zgodba dveh desetletnih deklic, iz začetka 19. stoletja. Esti je sužnja in črnka, Sarah pa je hči lastnika plantaže in belka. Vsaka pripoveduje svojo družinsko sago, ki pa se med seboj prepletata.

Sue Monk Kidd
In dobila je krila

Naslov izvirnika: The Invention of Wings

Mladinska knjiga, Založba, 2015
Zbirka Kapučino
486 strani

Kraj dogajanja: Charleston, Južna Karolina, Philadelphia
Čas dogajanja: november 1803. do junij 1838.

Sarah Grimke, je hči sodnika in lastnika plantaže, v Južni Karolini. Za svoj enajsti rojstni dan, ji mati podari desetletno sužnjo Esti. Ta je živela s svojo materjo in opravljala različna dela, ki so ji jih dodelili. Od zdaj naprej pa je njena naloga skrbeti za Sarah in ji v vsem ugoditi. Esti je morala spati pred vrati, svoje gospodarice, tako kot vse ostale hišne sužnje. Ja, pisalo se je leto 1803. in na jugu Amerike, je bilo suženjstvo, v polnem zamahu.

Sarah je bila prav posebna deklica. Čeprav je spadala na vrh družbene lestvice, njeno obnašanje ni bilo naduto in omalovažujoče do črncev, ki so delali v hiši in okoli nje. Zelo rada je brala in s pridom je izkoriščala očetovo veliko knjižnico. Sanjala je o tem, da bo postala pravnica in skupaj z bratom bosta pomagala ljudem. Toda, tudi če si na vrhu lestvice, so pravice za ženske, zelo skopo odmerjene. Da bi ženska študirala in postala pravnica, nezaslišano. Ko družina izve za njene namere, ji celo oče in brat, ki sta jo vedno podpirala, obrneta hrbet. Oče ji celo prepove največje veselje, vstop v knjižnico in branje.
Sarah je ena redkih, ki do sužnjev ni groba in neprijazna. Do Esti se obnaša kot do svoje prijateljice. V znak uporništva, proti nerazumevajoči družini, Sarah na skrivaj, nauči Esti branja. Zelo hud prekršek, kajti sužnji so tu zato, da delajo in ubogajo.
Skozi ves roman spremljamo pripovedi Sarah in Esti. Njuni življenjski zgodbi sta žalostni, za Estino, lahko rečemo, da je kruta in samo velika volja do življenja, pripomore k njenemu preživetju.

Ko oče zboli, ga mora Sarah spremljati k zdravniku, na sever. Nehote se ji odpre drugačen svet, svet brez suženjstva in svet kjer so lahko ženske celo duhovnice. Po očetovi smrti, se pridruži kvekerjem in ostane na severu. Toda, tudi kvekerji ne zadovoljijo njenih sanj, želi si več. Pridruži se ji tudi mlajša sestra Nina, za katero je vedno skrbela in skupaj najdeta svojo pravo življenjsko pot. Pridružita se Ameriškemu združenju proti suženjstvu in postaneta njihovi prvi ženski članici. Zaradi njunih govorov, pamfletov in velike vneme, postaneta slavni pa tudi razvpiti. Njun boj proti suženjstvu, kateremu sta sami dodali tudi boj za ženske pravice, je neizprosen.
Na koncu se zgodbi Sarah in Esti, združita. Kako?

Pisateljica, Sue Monk Kidd (1948), je v romanu uporabila življenjsko zgodbo, resničnih sester Grimke, ki sta bili prvi ženski, ki sta se v Ameriki borili za odpravo suženjstva in pravice žensk.



Počitniško branje: Babica vas pozdravlja in se opravičuje, Fredrik Backman