Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo.
Skaručna |
Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo.
Skaručna |
Ari Thor Arason je še vedno policist na policijski postaji v Siglufjorđurju, na skrajnem severu Islandije. Mrzle in dolge zime z obilico snega, dolga obdobja dnevne svetlobe, še hujša je nekaj mesečna tema. Na vse se je navadil. Vsaj vulkanskega pepela, ki je pokril Reykjavik in okolico, na severu niso imeli.
Sodelavci in meščani ga še vedno radi dražijo in ga kličejo "častiti", saj je nadobudni policist sprva študiral za duhovnika. Tega zbadanja se nikakor ne more navaditi.
Mirno obdobje se je končalo z obvestilom, da so ob vili v gradnji našli truplo. Žrtev krutega umora je bil Elias Freysson, gradbenik, ki je s svojo skupino sodeloval pri gradnji bližnjega tunela.
Eliasa in njegove sodelavce so imeli za pridne in dobre delavce. Tekom preiskave umora pa se je izkazalo, da je vodja skupine še marsikaj drugega. A nič od tega ni bilo dobro.
Njegov zadnji "poslovni podvig" je bil pripeljati iz azijskih držav mlada, lepa dekleta. Novačili so jih za pošteno delo in ker so bile iz revnih družin, so ponudbo z veseljem sprejele. Elias je pripeljal dekle iz Indije. Začasno jo je zaprl v majhen prostor brez oken. Enkrat na dan ji je prinesel hrano in vodo. Naenkrat pa ga ni bilo več. Bil je umorjen. Dekle je ostalo brez hrane in vode, zaklenjena za težkimi železnimi vrati. Bo preživela? Jo bodo pravočasno rešili?
Še ena napeta kriminalka izpod peresa islandskega pisatelja in pravnika Ragnarja Jonassona. Komaj čakam tretji del 😎
Ocena: 4,5/5
Ari Thor Arason je s svojim dekletom živel v centru Reykjavika. Študiral je teologijo a je študij opustil. Odločil se je postati policist. V zadnjem letu šolanja so mu ponudili službo v Siglufjorđurju. Malo mesto na skrajnem severu Islandije, ki ima dolge zime in obilje snega, v kratkem poletju pa čudovite razglede na fjord in morje.
Ari Thor se odloči sprejeti službo. Dekle ni bilo navdušeno, a priložnost, ob velikem pomanjkanju zaposlitev, je treba zagrabiti z obema rokama.
Tomas, šef mestne policije je bil Arija vesel. Čeprav je v Siglufjorđurju zima neprijazna, je to mesto kjer se nikoli nič ne zgodi. Ari Thor bo lahko v miru zaključil šolanje in izpite, ki so mu še ostali. Ko so meščani izvedeli, da je študiral teologijo, se ga je hitro prijel vzdevek častiti Ari Thor. A v mirnem mestu se je v kratkem času zgodilo veliko.
Na primorskem travniku |
'Ko je Ari Thor v torek zvečer legel k počitku, mu je po glavi rojila preiskava. Misliti ni mogel na nič drugega kot na dramsko društvo, Karla in Lindo ter staro Sandro. Vendar je vsaj enkrat spal kot top, brez morečih sanj in običajnega občutka nemoči. Mogoče se je privajal na to, četudi zelo počasi. Zbudil se je svež, spočit in z jasno glavo. V njegovih mislih se je porodila posebna misel. Premišljeval je o pogovoru s Sandro in počasi sestavljal dejstva, ki jih je doslej zbral.' (Odlomek iz knjige, Ragnar Jonasson - Snežna slepota, stran 233)
Druga knjiga islandskega pisatelja Ragnarja Jonassona, Otok, s kriminalistično inšpektorico Huldo Hermannsdottir v glavni vlogi, nas časovne vrne malce nazaj.
Islandska kriminalistka Hulda Hermannsdottir je tik pred upokojitvijo, katero pa si niti slučajno ne želi. Živi sama, izgubila je moža in najstniško hčer. Služba in preiskovanje je edino kar ji je ostalo in kar jo osrečuje. Kljub temu, da je uspešna preiskovalka, jo sodelavci odklanjajo. Tudi pri napredovanjih je prezrta.
Tolmin, palača v kateri trenutno domuje policija |
Ragnar Jonasson
Tema (1. del trilogije)
Naslov izvirnika:
Dimma
Prevod:
Marko Bogataj
Založba Učila, Tržič, 2020
288 strani
'Hulda se je ustavila. Verjetno je šla dovolj daleč. Predstavljala si je Eleno, ki je ležala v plitvi vodi. Morje je bilo neusmiljeno. Islandcem je omogočalo preživetje, a je terjalo strašno ceno. Ozrla se je k zalivu Faxafloi, k zasneženi Esji. Srce ji je krvavelo za Eleno in zase. Pogrešala je staro življenje, dobre stare dni, in čeprav je v Peturju našla novega prijatelja, se je počutila strašansko osamljeno.' (Odlomek iz knjige, stran 208)
Reka Pišnica ob poti v Krnico |
Ragnar Jonasson - Otok (2. knjiga)