Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo.
Kljub tem za nas, ki živimo v srednji Evropi, nepojmljivih vremenskih razmerah pa nam islandski pisatelj Ragnar Jonasson navdušeno razkriva lepote te daljne države, njenih številnih fjordov in čudovitih gora. A tudi v lepih krajih se dogajajo grde stvari.
V tretjem romanu Razdor, iz serije 'Temna Islandija', naš stari znanec Ari Thor, na skrajnem severu v mestecu Siglufjorđur nima prav veliko dela. Popotnik in pustolovec, ki je prišel iz Afrike, je v mesto prinesel smrtonosen virus, za katerim je tudi umrl. Kmalu za njim pa tudi medicinska sestra, ki je bila z njim v stiku. Mesto je v karanteni, prebivalci pa so se prestrašeni zaprli v svoje domove.
Ari Thor se z zanimanjem loti primera zastrupitve iz leta 1957. Zgodilo se je v sosednjem mestu, do katerega se je takrat prišlo peš čez goro ali pa po morju. Tam je stala samo ena hiša, v kateri sta živela dva para in dojenček. Prav ta dojenček, zdaj star dobrih petdeset let, je Ariju prinesel fotografijo, na kateri je tudi petnajstletni fant. Želi izvedeti, kdo je fant, kajti ne spomni se, da bi živel z njimi.
S pomočjo novinarke Isrun, se Ari dokoplje do presenetljivih odkritij. Zakaj sta se para odločila živeti v divji samoti, kljub temu, da je bil en par precej premožen. Kdo je deček na fotografiji? Ali je šlo pri zastrupitvi za pomoto, samomor ali za umor? Ari se dokoplje do resnice in mož, ki jo je želel slišati, ni prav nič zadovoljen z njo.
Istočasno novinarka Isrun, v Reykjaviku, sledi zgodbi o ugrabljenem otroku in nenavadni nesreči s pobegom, v kateri je umrl sin upokojenega politika in mladostni prijatelj predsednika vlade. Je bil nekdanji narkoman Snorri namerno povožen? Je umešana tudi politika?
Cel kup napetega raziskovanja in neverjetnih odkritij, vse do zadnje strani.
Ocena: 4,5/5
Razdor
Naslov izvirnika:
Rof
Prevod:
Maja Prevolnik
Založba Učila, Tržič, 2023
272 strani
"Kot že nemalokrat poprej mu je tudi tokrat obroč gora, ki je obdajal Siglufjordžur, jemal sapo. Zagotovo so bile drugod višje gore, vendar se je to gorovje v primerjavi z majhnimi hišami na majhnem kosu kopnega včasih zdelo osupljivo prostrano. Cerkev je bila najvidnejša stavba v pokrajini, ki se je skrivala pod gorami, ostale hiše pa so s svojimi pisanimi strehami sestavljale zadnji, toda bistveni del te imenitne slike." (Odlomek iz knjige Razdor - Ragnar Jonasson, stran 135)
Skaručna |