Petra Soukupova - Pod snegom

 

Družbeni roman Pod snegom, češke pisateljice Petre Soukupove, je roman o sodobni češki družini, kjer je na zunaj vse lepo in prav, v resnici pa ni vse tako.

Marie se je poročila s svojim profesorjem, ki je živel s svojo mamo, na podeželju. Bila je ljubezen, vsaj z njene strani, a ni trajala prav dolgo. Preselila se je na podeželje, zanosila in opustila študij. Tašča je bila neprijetna ženska, ki jo je komandirala na vsakem koraku. Sicer se je preselila v kilometer oddaljeno hišo, a to ni bila ovira, da ne bi vsak dan prihajala v njun dom in ukazovala. Marie se ne postavi zase, prilagodi se ji in jo v vsem uboga.

Kljub spoznanju, da je s poroko naredila napako, nezadovoljna in čedalje bolj zagrenjena Marie, vztraja v zakonu kjer se rodijo tri hčere. Zaposli se na bližnji pošti in se posveča svojim otrokom.

Osrednja zgodba romana je potovanje treh odraslih hčera na očetovo rojstnodnevno zabavo. Najstarejša hči Olga ali Olina je samohranilka, ima petletnega sina in je zaposlena kot pravnica. Srednja hči je Blanka. Že od malega je debelušna, je pa edina, ki zadosti vse družbene norme 😎 Je poročena, mati treh otrok, družina živi v lepi hiši, imajo dva psa in dva avtomobila. Bolje že ne gre, a lahko gre na slabše. Najmlajša Kristyna ali Tyna se požvižga na družbene norme. Živi sama, otrok noče, za dobro mero se dobiva s poročenim moškim.

Sestre se s tremi otroci, dojenčkom in psom odpravijo z avtom iz Prage na podeželje. Čaka jih nekaj ur vožnje in tako smo priča njihovim zanimivim debatam pa tudi zbadljivkam, tekmovanju katera je bolje vzgojila svoje otroke, nekajkrat se tudi pošteno skregajo. Tik pred ciljem, v zasneženi pokrajini, jim za dobro mero zgod in nezgod, poči še guma na avtomobilu.

Ko končno prispejo, namesto umirjenega rojstnodnevnega praznovanja, sankanja in teka na smučeh, se neugodna presenečenja kar nadaljujejo. 

Berljiv roman o sodobnih pripetljajih sodobnih družin.

Ocena 4/5 

Petra Soukupova

Pod snegom

Naslov izvirnika:

Pod snehem

Prevod:

Nives Vidrih

Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2017

361 strani

'Med dojenjem premišlja, kako bi najbolje organizirala današnji dan, ko podoji Filipka, ga za hipec položi nazaj v posteljico in mu požene vrtiljak, medtem bo pripravila zajtrk zase in za punci, prisilila Betko, da bo šla z Baronom ven (z Lordom bo šel pozneje Libor, mu pa mora to napisati, ker bo Libor najbrž malo potegnil, zadnje čase spet prihaja vsak dan iz službe šele ob enajstih in potem sedi v delovni sobi do dveh, ali dela, tega Blanka ne preverja in tudi ne bo primerjala, je pa jasno, da bi se rad en dan v tednu naspal, prepodi misel, kdaj se bo naspala ona, kdaj ji bo kdo to pustil), s Fanynkino pomočjo spakira za čez vikend, da bojo ob desetih lahko odpotovali.' (Odlomek iz knjige, stran36)

Zasneženi Tivoli v nekih prejšnjih letih 😊

Petra Soukupova, sodobna češka pisateljica je rojena 25. julija 1982. v Češki Lipi.

Laurent Seksik, Primer Eduard Einstein

"Moj sin je edini problem, ki zame ostaja nerešljiv." Albert Einstein

Laurent Seksik
Primer Eduard Einstein

Naslov izvirnika:
Le Cas Eduard Einstein

Prevod: Ludvik Jevšenak

Celjska Mohorjeva družba, 2016
209 strani

Čas dogajanja: prva polovica 20. stoletja
Kraj dogajanja: Zurich, Švica, Princeton, Amerika


Pretresljiva pripoved o mlajšem sinu velikega genija Alberta Einsteina in njegove prve žene Mileve Marić.

Francoski zdravnik in pisatelj Laurent Seksik je napisal tudi biografijo o Albertu Einsteinu. Ko je iskal podatke za svojo knjigo, je opazil, da skoraj nihče ne omenja njegovih otrok, še najmanj pa njegovega mlajšega sina Eduarda Einsteina. Tako je nastala knjiga Primer Eduard  Einstein. V njej, v prvi osebi, opisuje življenje bistrega otroka, nadarjenega pianista in kasneje študenta prvega letnika medicine, ki je več kot polovico svojega življenja preživel v psihiatrični bolnišnici Burgholzli, na obrobju Zuricha.

Ko je bil Eduard star 20 let se je za družino Einstein začela prava kalvarija. Postavili so mu diagnozo, shizofrenija. Rojen je bil leta 1910. Od 20. leta pa vse do smrti leta 1965. je bil njegov dom psihiatrična bolnišnica Burgholzli.

Albert Einstein in Mileva Marić, sta bila v tem času že ločena. Oče je zapustil družino in se znova poročil. Z novo ženo je živel v Berlinu. Fanta sta živela z materjo v Zurichu in z očetom nista imela stikov. Tega mu nista nikoli odpustila.

V knjigi spremljamo žalostno življenjsko zgodbo Eduarda pa tudi njegove matere, ki mu zvesto stoji ob strani. Oče ga je obiskal samo enkrat, na začetku, ko se je sam odpravljal v Ameriko, saj se je nacizem v Berlinu krepil, prav tako pa tudi sovraštvo do Judov. S sinom sta priredila skoraj pravi koncert, ko sta zaigrala nekaj skladb za klavir in violino. Ob tej priložnosti je nastala njuna zadnja skupna fotografija, ki je uporabljena tudi za naslovnico pričujoče knjige.

Zakaj Albert Einstein ni nikoli obiskal sina, čeprav je zanj finančno skrbel, je tudi sam veliko razmišljal.
Pisatelj Laurent Seksik o tem napiše: "Ne gre za naravo. Gre za pogum. Imel ga je dovolj. Upiral se je gestapu, med prvimi podprl pravice črncev, pomagal ustanavljati izraelsko državo, kljuboval FBI-ju, ni upogibal hrbtenice, nikoli ni popuščal, pisal je Rooseveltu, naj izdela bombo proti rajhu in pisal Rooseveltu naj ustavi bombo, namenjeno Japonski. Podpiral v rajhu preganjane Jude. Pošiljal peticije. Bil v prvih bojnih vrstah. A to, da bi obiskal sina, presega njegove moči." (odlomek iz knjige, stran 170)

Eduard Einstein pravi v knjigi: "Ne vem kaj mi pripravlja prihodnost. To je usoda vsakogar, a nad enimi se znese bolj kakor nad drugimi."

Laurent Seksik se je rodil v Nici, leta 1962. Je francoski pisatelj in zdravnik, ali obratno. Oboje opravlja enako zavzeto in uspešno. Napisal je že kar nekaj knjig, največ biografij, med njimi tudi biografijo Alberta Einsteina. (wikipedia.fr)