Jean-Luc Bannalec - Bretonske noči

 

Strasten gurman, ljubitelj bretonskih lepot in nekdanji Parižan, komisar Dupin že deset let uspešno rešuje kriminalna dejanja v Bretanji, tokrat je, s svojo ekipo, rešil enajstega. 

Med odmorom za kosilo je komisar Dupin užival v odlični hrani, v gostišču Amiral, ki je bil njegov drugi dom. Idilo je prekinila zastrašujoča novica. Njegovega inšpektorja Labata je neznanec tako močno udaril, da je pristal v bolnišnici. Labat se je namreč odpravil na sever Bretanje, kjer je pravkar umrla njegova teta Joelle Contel.

Našli so jo v ležalniku, na terasi njene ljubljene, petsto let stare, frančiškanske opatije, tik ob morju, ki jo je tako skrbno obnovila in skrbela za njeno okolico, kamor je spadal tudi nasad zelo okusnih jabolk.

Komisar Dupin z ekipo takoj odpotuje na sever. Čeprav področje ne spada pod njihovo upravo, gre vendarle za njihovega inšpektorja, zato bodo preiskavo vodili oni in pika.

Ob težkih vprašanjih, ki se porajajo, Dupinu vseeno uspe opaziti čudovito pokrajino z neskončnim morjem v vseh odtenkih modre. Zakaj in kdo je napadel inšpektorja Labata? In kaj je ta počel sredi noči na tetinem vrtu? Nobenih sledi niso našli. Potem pa na enak način napadejo vrtnarja Hilaira. Napada ni preživel. Njegova žena v hudem šoku pristane v bolnišnici. Kljub zdravilom se njeno stanje slabša in zdravnik posumi, da ni samo v šoku, temveč da je bila zastrupljena. 

Izkaže se, da je bila zastrupljena tudi Joelle Contel. Komisar Dupin je skoraj prepričan, da je storilec nekdo iz družinskega kroga. Kdo bi lahko bil. Vsi imajo bolj ali manj ohlapne alibije. Ošabni in vzvišeni brat Victor, ki je prepustil vodenje uspešnega podjetja sinu Maxmu. Kar se je zdelo kot uspešno, se je izkazalo kot podjetje, ki bo vsak čas bankrotiralo. Oba sta nujno potrebovala denar in Joelle je bila zelo bogata.

Joellina sestra in njena hči, obe strastni ornitologinji in opazovalki ptic. Opazili naj bi veliko njorko, ki jo imajo za izumrlo. Kaj bi se zgodilo s krajem, če bi ta res obstajala! Kako je to povezano z zastrupitvami in napadi, če sploh je!

Mešanica naravnih lepot Bretanje, okusne morske kulinarike in zločinov, ki jih zna nemški pisatelj Jorg Bong (1966) s francoskim psevdonimom Jean-Luc Bannalec, odlično zapakirati v berljivo in napeto kriminalko. 😎

Ocena: 5/5

Jean-Luc Bannalec

Bretonske noči

Komisar Dupin razreši enajsti primer

Naslov izvirnika:

Bretonische Nachte

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

288 strani

"Notre-Dame des Anges, kot se je samostan imenoval prej, je star petsto let, komisar. Pol stoletja. Frančiškani so ga med letoma 1507 in 1509 zgradili v rekordnem času, to je bila zlata doba Bretanje. Obdobje mlade Ane Bretonske. Seveda obstajajo starejše opatije in starejše cerkve, vendar je ta ena lepših. In nobena ni bila tako veličastno obnovljena kot ta. Poglejte samo streho. Sto let je ni bilo. Novogradnja je trajala pet let."

(Odlomek iz knjige Bretonske noči, Jean-Luc Bannalec, stran 89)

Jean-Luc Bannalec, Bretonska idila

Camilla Lackberg - Kukavičje jajce

 

Po dolgem času in po nekaj romanih, ki niso po mojem okusu, nam je švedska pisateljica Camilla Lackberg le vrnila Erico in Patrika. V novem romanu Kukavičje jajce se znova znajdemo v Fjallbacki, malo pa skočimo tudi do švedske prestolnice. 😊

Erica Falck je zdaj znana in uspešna pisateljica kriminalk. Njen mož Patrik Hedstrom s svojimi sodelavci na policijski postaji še vedno raziskuje umore, ki se dogajajo tudi v idilični pokrajini.

Roman Kukavičje jajce nas popelje v svet kulture in kulturnikov, ki tokrat niso prav kulturni. V svet založništva, pisateljevanja in fotografije. V svet kraje intelektualne lastnine, skrivnosti in laži. Vse za slavo in uspeh.

Medtem ko pisatelj in nominiranec za Nobelovo nagrado Henning Bauer in njegova žena, dedinja založniške dinastije Elizabeth Bauer, s številnimi povabljenci praznujeta zlato poroko, se v bližnji galeriji zgodi umor.

Umorjeni je znani fotograf in dolgoletni prijatelj zlatoporočencev Rolf Stenklo. V galeriji je pripravljal fotografsko razstavo, ko se je zgodilo najhujše. Le kdo bi ubil svetovno znanega fotografa in zakaj!

Bauerjeva družina se odpravi na svoj mali otoček, kjer bivajo v poletnih mesecih. Starejši sin Peter, njegova dva sinova in žena Louise, ki je tudi vsestranska pisateljeva tajnica in organizatorja. Z njimi je tudi mlajši sin Rickard z ženo in žalostna vdova umorjenega fotografa Vivian. Na idiličnem otočku se zgodi še večja tragedija kot v galeriji. V spalnici najdejo ustreljene tri osebe. Nekdo je ubil Petra in njegova dva mala sinova. Žalost do neba. Kaj se dogaja! Kdo jih je ubil, saj so na otoku. Nikogar niso slišali priti. Je morilec med njimi? Težka naloga za Patrika in sodelavce.

Erica Falck išče navdih za novo knjigo. Najde ga v Stockholmu, kjer se je leta 1980 zgodil umor s požigom. Žrtev je bila Lola, transseksualka, ki je v stanovanju živela s šestletno hčerkico. Obe sta umrli v požaru. Preiskava je bila kratka in neučinkovita. Storilca niso nikoli našli. Erica odkrije, da je Lola prijateljevala z Bauerjevima in s fotografom. S pisateljem, ki je bil takrat še v nastajanju, sta bila tesno povezana. 

Erica ni samo odlična pisateljica, je tudi odlična preiskovalka. Le kaj bi Patrik brez nje. Skupaj jima je uspelo zaključiti žalosten primer v katerem so tudi otroci plačali visoko ceno. 😢

Ocena: 4,5/5

Travniška kadulja

Camilla Lackberg

Kukavičje jajce

Naslov izvirnika:

Gokungen

Prevod:

Danni Stražar

Založba Učila, Tržič, 2023

446 strani

"Patrik je skušal odriniti osebna čustva na stran, vendar je bilo to v tem primeru težko. Takšnih ljudi ni maral in sobotni govor mu je še vedno odzvanjal v glavi. Razvajeni smrkavec je bil opis, ki je bil najbolj pri roki, in Rickard je bil celo po tej definiciji prestar, da bi bil smrkavec."

(Odlomek iz knjige: Camilla Lackberg - Kukavičje jajce, stran 191)

Portorož 💙

Jean Luc Bannalec - Bretonska idila

 

Komisar Georges Dupin je dobil novega prijatelja. Kljub temu da komisar trpi za talasofobijo, strahom pred plovili, ki je najslabša fobija, če živiš in delaš v Bretanji, pa obožuje plavanje. Vsako jutro se odpravi na plažo, ki je pod njegovo hišo, srečnež in zaplava v biserno čistem bretonskem morju. Nekega jutra se je iz oči v oči srečal s sivim tjulnjem. Sprva je začutil nelagodje pred to veliko in divjo živaljo, nato pa sta oba sproščeno plavala drug ob drugem. Na koncu ga je tjulenj pospremil do obale in odplaval na odprto morje. Naslednje jutro je Dupina novi prijatelj že čakal. Tudi jaz bi imela takega prijatelja. 😊

Žal se v idilični bretonski pokrajini dogajajo tudi grde stvari, vsaj v kriminalkah je tako. Našli so truplo moškega, ki se je zapletlo med ladijske vrvi in ugotovili, da je umrl nasilne smrti. Žrtev je bil Patric Provost z otoka Belle Ile. Samotar, bogataš in nepriljubljen skopuh. Ukvarjal se je z vzrejo ovac. Na otoku je imel nekaj hiš, ki jih je oddajal. Vsi, ki so ga poznali in so bili tudi najemniki v njegovih hišah, so imeli zelo slabo mnenje o njem. Prav vsak med njimi pa je bil z njim tudi v sporu.

Ni treba posebej omenjati, da je tudi otok Belle Ile sanjsko lep. Spektakularne plaže in barvitost, ki so jo občudovali in to lepoto tudi ovekovečili slavni slikarji, kot so Monet, Rodin in Mattise. 

V tej bretonski idili je moral komisar Dupin s svojo ekipo najti morilca osovraženega človeka. Zelo hitro mora rešiti primer kajti njegova pomočnica in odlična organizatorka Nolwenn pripravlja veliko zabavo za deseto obletnico komisarjevega dela v Bretanji. Pod nobenim pogojem ne misli spreminjati datuma dogodka. 

Stvari se še zapletejo. Zgodi se ugrabitev in najdejo še eno truplo. Tokrat je žrtev Agnes Griffon, Provostova žena, s katero sta že leta živela ločeno, a dokaj blizu. 

Kdo je morilec in kdo ugrabitelj? Komisarju se zdi, da so vsi vpleteni lahko krivci. Eni zaradi dediščine, drugi, ker ne smejo spreminjati in dograjevati njegovih hiš. Sumljiv je tudi Trotter Manuel, raziskovalec menhirjev. To so približno sedemtisoč let stari ogromni, pokončno postavljeni kamni v dolžini približno štirih kilometrov. Največji je visok kar šest metrov. 

Bi lahko bil zaljubljenec v menhirje morilec in zakaj! Edini je, ki za čas umorov in ugrabitve nima alibija. Kaj pa ostali, prav vsak ima motiv, imajo pa vsi tudi prikladen alibi, ki je preiskovalcem zelo sumljiv. Klobčič se začne odmotavati in mogoče bo ekipi uspelo pravočasno priti na zabavo. 😎

Deseti primer, ki ga komisar Georges Dupin razreši v slikoviti in barviti Bretanji. Odličen roman Jeana Luca Bannaleca, kot vedno.

Ocena: 4,5/5

Kalifornijski lev 💜💙

Jean Luc Bannalec

Bretonska idila

Naslov izvirnika:

Bretonische Idylle

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

281 strani

"Bila je preprosta, prijetna kavarna, z nebesno modro fasado, teraso na trgu pred vaško cerkvijo, s pogledom na zaliv in pristanišče. Terasa je bila še zapuščena, le v notranjosti je že sedelo nekaj postav, videti je bilo, da so pristaniški delavci. Celotni kraj se je zdel kot zapuščen, življenje se ni še začelo. Razen zvokov, ki so prihajali iz lokala, in krikov koketnih galebov nad pristaniškim bazenom, je vladal popoln mir. Mir, ki je obstajal le ob morju, ki je velikodušno pogoltnilo ves nebistven hrup. Dupin je imel rad to posebno vzdušje zgodnjega jutra, prebujajočega se sveta."

(Odlomek iz knjige: Jean Luc Bannalec - Bretonska idila, stran 180)

Moja Bretanja, Piran 💙😊

Jean Luc Bannalec - Bretonske specialitete

Stara zgodba

Kristin Hannah - Štirje vetrovi

 

Štirje vetrovi, ameriške pisateljice Kristin Hannah, je žalosten in pretresljiv roman o Ameriki v času med obema svetovnima vojnama. Borzni zlom, posledično tudi gospodarski zlom in brezposelnost. Kot da ne bi bilo dovolj gorja, jo je zagodla še narava. Predele ameriške zvezne države Teksas so kar nekaj let pestili peščeni viharji, ki so znani kot Prašna oziroma peščena skleda. Ti so prinesli sušo, opustošena polja in množično selitev prebivalstva proti Kaliforniji, obljubljeni deželi.

Tudi Elsa je morala zapustiti domačo kmetijo. S hčerko in mlajšim sinom so se odpravili na dolgo pot proti Kaliforniji. Oče jih je zapustil že prej. Sredi noči je izginil brez besed in slovesa. Bo že mama poskrbela za otroka, on ne zdrži več. 😎

Elsa in otroka so dokaj uspešno prebrodili nevšečnosti na poti. Ponoči so s tovornjakom prevozili tudi puščavo Mojave, čez dan je bil ta podvig nemogoč, kajti temperatura se dvigne krepko nad 40 stopinj. 

Spoznanje, kakšno je življenje priseljencev v Kaliforniji, je bilo kruto. Še slabše, kot se je bala Elsa. Kljub temu da so bili vsi Američani, so jih domačini slabo sprejeli. Zaničevali so jih, zmerjali in se jim izogibali. Služb in stanovanj za več tisoč novih priseljencev ni bilo. Kljub temu so prihajali novi in novi. Živeli so v šotorih in v "hiškah", zgrajenih iz kartonov in lesa, ki so ga nabrali v okolici. Vodo so prekuhavali, hrana, ki so jo uspeli dobiti, je bila slaba in bilo jo je malo. 

Pohlepni posestniki so priseljence izkoriščali. Za deset in več ur obiranja bombaža na poljih so dobili skromno plačilo. Ker je bilo obubožanih in lačnih delavcev v izobilju so kruti posestniki še dodatno zniževali borno plačilo. Ljudje so postajali vedno bolj nezadovoljni. Vse, kar so želeli, je pošteno plačilo za svoje delo, da bodo nahranili svoje otroke in imeli streho nad glavo. S pomočjo Delavske zveze se polagoma, a zanesljivo začenja upor proti pohlepu in izkoriščanju. Bogatejši so še bolj bogati, revni, ali so lahko revni še bolj revni! Je danes kaj drugače. 😢

Ocena: 4,5/5

Japonska kutina

Kristin Hannah

Štirje vetrovi

Naslov izvirnika:

The four winds

Prevod:

Vanja Rendulič Medvešček

Založba Učila, Tržič, 2023

464 strani

"Je naredila napako, ko ju je pripeljala sem? Za sabo so pustili vse, kar so poznali in imeli radi, da bi tukaj začeli znova, a kaj, če tu ni bilo novega začetka? Kaj, če gre za enako stisko in lakoto, kot je tista, ki so jo pustili za sabo? Ali za kaj hujšega?"

(Odlomek iz knjige: Štirje vetrovi, Kristin Hannah, stran 258)

Urbana kmetija. Siesta jagenjčkov 💜

Kristin Hannah - Slavček

Moja Aljaska

Kristin Hannah - Moja Aljaska

 

V romanu Slavček, ameriške pisateljice Kristin Hannah smo se znašli sredi druge svetovne vojne in francoskega odporniškega gibanja. Tudi v njenem romanu Moja Aljaska je kruta vojna vplivala na vedenje ljudi, ki so jo preživeli.

Tokrat gre za vojno v Vietnamu. Ernt Allbright je bil pred vojno vesel, nasmejan in ljubeč človek. Oboževal je svojo ženo Coro in hčerko Leni. 

V vojni je bil zajet in kaj je preživel v vietnamskem zaporu, ve samo on. Nikoli ni govoril o tem. Travma in depresija sta ga spremljali povsod, strokovne pomoči pa od nikjer. Njegov značaj se je spremenil. Iz vedrega človeka je postal zagrenjen, hitre jeze in sovražen do vsega in vsakogar. 

Coro in Leni je imel zelo rad, kljub temu je bila Cora večkrat deležna nasilja in udarcev. Kasneje mu je bilo žal, opravičeval se je, obljubil, da tega ne bo nikoli več storil. Do naslednjič. 

Ernt se je trudil obvladovati jezo, a mu to brez strokovne pomoči ni prav dobro uspevalo. Odločil se je, da z družino spremenijo okolje. Vojni tovariš, ki je izgubil življenje, mu je na Aljaski zapustil nekaj zemlje in hiško. Odločil se je, da se preselijo Aljasko. Pravijo, da so tam nebesa na zemlji. A to velja le za močne in trdožive. Tam prevladuje zima z obilico snega in nizkih temperatur. Tema traja do osemnajst ur. Tistih nekaj mesecev, ko ni zime, se peščica prebivalcev pripravlja nanjo. Sekajo drva za kurjavo, lovijo losose in divjad, konzervirajo hrano za preživetje. 

Kako bo Cora preživela na Aljaski, saj je do sedaj hodila v visokih petah, bila je pravo mestno dekle. O tem Ernt ni preveč razmišljal. S starim kombijem so se odpravili na pot in čez nekaj dni prispeli do svojega novega doma. Zanemarjena lesena hiška sredi ničesar, obdana z drevesi, do nje pelje blatna pot, ki se tu konča, naprej je prepad.

Kristin Hannah tako živo opisuje življenje ljudi v tej divji lepoti, da imaš občutek, da si tudi ti tam. Kljub temu, da sosedje ne živijo prav blizu, si med seboj pomagajo. Novo družino so vzeli pod svoje okrilje in jih naučili, kako živeti in preživeti na Aljaski. Nekaj časa je družini Allbright dobro kazalo. Leni je hodila v vaško šolo in dobila novega prijatelja Matthewa, Cora se je naučila kuhati, Ernt se je umiril, dobro se je počutil v tej divjini. A strahovi in nasilje so se vrnili. Ko je napadel Leni, je Cora vzela stvari v svoje roke in končala to bizarno ljubezen.

To je Aljaska. Nič ni lahko.

Ocena: 4,5/5

Kristin Hannah

Moja Aljaska

Naslov izvirnika:

The great alone

Prevod:

Suzana Pečnik

Založba Učila, Tržič, 2023

448 strani

"Resnica je bila takšna: zima se je šele začela. Mraz in tema bosta trajala še zelo, zelo dolgo, onidve pa sta bili tu gori sami, ujeti v tej koči z njim.

Brez lokalne policije ali kogarkoli, ki bi ga lahko poklicali na pomoč. Ves ta čas jo je oče učil, kako nevaren je zunanji svet. Resnica pa je bila, da se je največja nevarnost skrivala v njenem domu."

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Moja Aljaska, stran 135)

Kristin Hannah - Slavček

Kristin Hannah - Slavček

 

Pretresljivo, žalostno, nedoumljivo. Nedoumljivo, česa vse je zmožen človek do sočloveka. 

Ameriška avtorica Kristin Hannah nas v svojem romanu, Slavček, odpelje v čas druge svetovne vojne. V čas nacistične okupacije Francije, v čas kolaboracije, odporniškega gibanja, ki se vse bolj razrašča, in v katerem se vsak izkaže na svoj način.

V ospredju romana je zgodba dveh sester, ki ju življenje pesti že od zgodnjega otroštva. Vianne in nekaj let mlajša Isabelle Rossignol sta že v mladih letih ostali brez mame. Umrla je za rakom. Njun oče, ki je preživel grozote prve svetovne vojne, in si nikoli ni povsem opomogel, ju je prepustil v varstvo grobe tujke. 

Vianne je preudarna, umirjena, ima svojo družbo in za mlajšo sestro se ne zmeni kaj dosti. Rosno mlada se je poročila in z možem sta dobila deklico Sophie.

Isabelle je bila popolno nasprotje sestre. Vihravo, zaletavo in večkrat jezno dekle je zrastlo v prav takšno žensko. Ko so nacisti zasedli Francijo, je Isabelle, na vsakem koraku stresala jezo na vojake. Vojna je bila še na začetku in vojaki še niso bili tako krvoločni, kot so se izkazali proti koncu vojne.

Vianne je skrbela za hčerko in se izogibala vojakom, čeprav se je eden naselil tudi v njeni hiši. Na srečo, če lahko temu tako rečemo, je bil stotnik Beck do Vianne in Sophie spoštljiv.

Isabelle se je odpravila v Pariz. Pridružila se je odporniškemu gibanju in dobila vzdevek Slavček. Bila je zelo pogumna. Sestreljene angleške pilote je vodila čez Pireneje v San Sebastian, kjer jih je prevzel angleški konzulat. 

Obe sestri sta izkusili vojno v najkrutejši obliki. Izkoriščanje, poniževanje, posilstva, smrti, koncentracijsko taborišče. Jima bo sploh uspelo preživeti vse to. 😢

S čustvi pa tudi z grozo nabito branje, ob katerem je škatla z robčki skoraj obvezna.

Ocena: 4,5/5

'V ljubezni spoznamo kdo želimo biti, in v vojni spoznamo, kdo smo.' 

(Citat na naslovnici romana Slavček - Kristin Hannah)

Mozaik

Kristin Hannah

Slavček

Naslov originala:

The nightingale

Prevod:

Irena Furlan

Založba Učila, Tržič, 2015

486 strani

'Vianne ni oklevala. Zdaj je vedela, da nihče ne more ostati nevtralen - ne več - in kolikor jo je bilo strah, da bi hči odrasla v svetu, kjer dobri ljudje niso storili ničesar, da bi ustavili zlo, kjer je lahko dobra ženska obrnila hrbet roteči prijateljici. Segla je po otroku in ga vzela v naročje.'

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Slavček, stran 298)

Hijacinta

John Grisham - Sodnikov seznam

 

Jeri Crosby je šestinštiridesetletna profesorica politologije na Univerzi Južna Alabama. Že dobrih dvajset let išče morilca svojega očeta Bryana Burka, upokojenega profesorja prava. Obsedeno raziskuje in prepričana je, da ji je končno uspelo.

Po njenem naj bi bil storilec sodnik Ross Bannick. Deset let že sedi na sodniškem stolčku. Je bogat, ugleden in priljubljen. Kdo ji bo verjel, da ima sodnik dva obraza. Drugi je zelo krut in temačen. Jeri mu pripisuje kar šest umorov. Vsi so bili izvedeni na enak način, z udarcem in zadavljeni z mornariško najlonsko vrvjo.

Jeri je za vsako žrtev naredila dosje. Vsi so v nekem obdobju bili v stiku z Rossom in vsi so z njim ravnali na ponižujoč način. Očitno si je sodnik naredil seznam vseh, ki so ga kadarkoli užalili. Spremlja jih in zalezuje, na trenutek, ko jim bo pokazal, kdo je glavni, je sposoben čakati leta. Sodnikov seznam ima čedalje več kljukic.

A kot rečeno, kdo ji bo verjel. Policija je bila pri raziskavi umorov neuspešna in s časom je primere opustila. Storilec je pameten. Nobenih sledi ne pušča. Uspeva mu že dobrih dvajset let.

Jeri se obrne na Lacy Stoltz. Zaposlena je na Odboru za nadzor sodstva, kjer preiskuje sodnike obtožene nepravilnosti. Lacy se sprva otepa primera. Prepričana je, da je zadeva zrela za policijo ali FBI, a Jeri jim ne zaupa, prestrašena je in verjame samo Lacy.

Je možno, da je sodnik tako moten, da tiste, ki so se mu zamerili enostavno, pošlje v onstranstvo in lepo živi naprej, kot da se ni nič zgodilo. Čeprav je Lacy pravnica in ni usposobljena za policijsko delo, bo s pomočjo FBI zadevi prišla do dna. Toda ali bo pravici zadoščeno, to je pa druga zgodba, čeprav bi morala biti ista. 😎

Mene Grisham nikoli ne razočara. 😊

Ocena: 4/5

Zlata podlesna vetrnica

John Grisham

Sodnikov seznam

Naslov izvirnika:

The judge's list

Prevod:

Jure Šešet

Založba Učila, Tržič, 2023

342 strani

"Bannick je končal študij prava na Univerzi Miami. Bil je pripravnik v neki veliki tamkajšnji odvetniški pisarni, kjer je spoznal Kronkeja, višjega družabnika. Betty meni, da so Bannicku v pisarni v zadnjem hipu odrekli ponudbo za službo in da je bil opeharjen. To ga je gotovo zelo razburilo."

Odlomek iz knjige: John Grisham, Sodnikov seznam, stran132)

Detajl Plečnikove krstilnice v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. 

John Grisham - Otok Camino 

Nedolžen sem

David Baldacci - Mesto padlih

 

Uspešna preiskovalca in svetovalca pri FBI, Amos Decker in Alex Jamison, se na šefov "ukaz" odpravita na zaslužen dopust. Ker Decker ne ve, kam bi šel, ga Alex povabi, da skupaj obiščeta njeno sestro in malo nečakinjo Zoe. V mestecu Baronwille, v Pensilvaniji, naj bi v miru preživela nekaj dni. 

Njuno brezskrbno počitnikovanje se dokaj hitro konča, saj Decker v sosednji, zapuščeni hiši najde dve moški trupli. Izkaže se, da sta bila policista pod krinko, ki sta preiskovala trgovino z mamili. V kratkem času so bili umorjeni še štirje. Šest nenavadnih umorov, med njimi ne najdejo nobenih vidnih povezav.

Sčasoma ugotovijo, da vsi umori vendarle imajo neki skupni imenovalec. Vse sledi vodijo v razpadajoči dvorec na vzpetini nad mestom. V njem životari zadnji potomec, nekoč bogate družine, ki je ustanovila mesto, John Baron IV.

John je bil obetaven študent, izjemen športnik, pameten in prijeten mladenič, ki je imel zagotovljeno uspešno prihodnost. Vse se spremeni, ko mu v nenavadni avtomobilski nesreči umreta oba starša. Edini dedič bogastva, ki ga že nekaj časa ni več, podeduje zgolj dolgove. Rudniki in tovarne, ki so prinesle bajno bogastvo, so že zdavnaj v rokah novih lastnikov. Kljub temu odpuščeni delavci za svojo bedo krivijo zgolj Johna, ki tudi sam živi v bedi.

Johna osumijo umorov in ga zaprejo. Ko umorijo tudi sestrinega moža in poskušajo umoriti tudi Jamison in Deckerja, se slednja zavesta, da želi nekdo vse umore podtakniti Johnu. In do sedaj mu to prav dobro uspeva. Bo Jamison in Deckerju uspelo odkriti pravega storilca 😎 

Napeto do konca in naprej. 😉

Ocena: 4,5/5

Detajl Plečnikove krstilnice

David Baldacci

Mesto padlih

(Amos Decker 4#)

Naslov izvirnika:

The fallen

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2023

447 strani

'Čeprav ju zaradi bučanja nevihte ni mogel slišati, je vedel, da ženski v hiši, ena zelo mlada in druga stara komaj nekaj čez trideset let, ena brez očeta in druga ovdovela, verjetno še vedno jokata kot dež. V mislih ju je videl, sključeni in objeti, kakor da se na vso moč trudita, da bi tisto malo, kar sta še premogli v sebi, ostalo vsaj malo nedotaknjeno in delujoče.'

(Odlomek iz knjige Mesto padlih - David Baldacci, stran 173)

David Baldacci - Mož s popolnim spominom

Zadnja milja

Ragnar Jonasson - Razdor

 

Islandija, dežela na severu Evrope. Dežela, kjer pihajo mrzli vetrovi, sneži pa tudi maja in celo junija, da o dolgih zimskih nočeh niti ne govorimo. 

Kljub tem za nas, ki živimo v srednji Evropi, nepojmljivih vremenskih razmerah pa nam islandski pisatelj Ragnar Jonasson navdušeno razkriva lepote te daljne države, njenih številnih fjordov in čudovitih gora. A tudi v lepih krajih se dogajajo grde stvari.

V tretjem romanu Razdor, iz serije 'Temna Islandija', naš stari znanec Ari Thor, na skrajnem severu v mestecu Siglufjorđur nima prav veliko dela. Popotnik in pustolovec, ki je prišel iz Afrike, je v mesto prinesel smrtonosen virus, za katerim je tudi umrl. Kmalu za njim pa tudi medicinska sestra, ki je bila z njim v stiku. Mesto je v karanteni, prebivalci pa so se prestrašeni zaprli v svoje domove.

Ari Thor se z zanimanjem loti primera zastrupitve iz leta 1957. Zgodilo se je v sosednjem mestu, do katerega se je takrat prišlo peš čez goro ali pa po morju. Tam je stala samo ena hiša, v kateri sta živela dva para in dojenček. Prav ta dojenček, zdaj star dobrih petdeset let, je Ariju prinesel fotografijo, na kateri je tudi petnajstletni fant. Želi izvedeti, kdo je fant, kajti ne spomni se, da bi živel z njimi. 

S pomočjo novinarke Isrun, se Ari dokoplje do presenetljivih odkritij. Zakaj sta se para odločila živeti v divji samoti, kljub temu, da je bil en par precej premožen. Kdo je deček na fotografiji? Ali je šlo pri zastrupitvi za pomoto, samomor ali za umor? Ari se dokoplje do resnice in mož, ki jo je želel slišati, ni prav nič zadovoljen z njo.

Istočasno novinarka Isrun, v Reykjaviku, sledi zgodbi o ugrabljenem otroku in nenavadni nesreči s pobegom, v kateri je umrl sin upokojenega politika in mladostni prijatelj predsednika vlade. Je bil nekdanji narkoman Snorri namerno povožen? Je umešana tudi politika?

Cel kup napetega raziskovanja in neverjetnih odkritij, vse do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Ragnar Jonasson

Razdor

Naslov izvirnika:

Rof

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2023

272 strani

"Kot že nemalokrat poprej mu je tudi tokrat obroč gora, ki je obdajal Siglufjordžur, jemal sapo.  Zagotovo so bile drugod višje gore, vendar se je to gorovje v primerjavi z majhnimi hišami na majhnem kosu kopnega včasih zdelo osupljivo prostrano. Cerkev je bila najvidnejša stavba v pokrajini, ki se je skrivala pod gorami, ostale hiše pa so s svojimi pisanimi strehami sestavljale zadnji, toda bistveni del te imenitne slike." (Odlomek iz knjige Razdor - Ragnar Jonasson, stran 135)

Skaručna

Ragnar Jonasson - Snežna slepota

Ragnar Jonasson - Zatemnitev

Karen M. McManus - Najslabši dan v življenju

 

Ivy, Mateo in Cal so bili dobri prijatelji že v osnovni šoli. Niso imeli problemov z učenjem pa tudi z obnašanjem ne. Kljub temu so se nekega dne, povsem spontano, odločili, da bodo "špricali" pouk. In so ga. Pohajkovali so po mestu in se dobro imeli. Dogodivščina jim je ostala v spominu kot najlepši dan v življenju.

Zdaj so vsi trije gimnazijci. Obiskujejo gimnazijo Carlton. Malo so se odtujili in ne družijo se več toliko kot prej. Ivy se poteguje za predsednico razreda. Ambiciozno dekle se je mnogim "zamerilo" s svojimi številnimi programi. Na volitvah jo je premagal protikandidat, ki je obljubljal zgolj lenarjenje. Ivy je bila šokirana in prizadeta.

Mateo živi z mamo in sestrično, ki je v prometni nesreči izgubila oba starša in jo je nesebično sprejela Mateova družina. 

Cal je del istospolne družine. Ima dva očeta in oba ga obožujeta. Cal je v šoli bolj zadržan. Nima veliko prijateljev. Obožuje umetnost in rad riše. Zbliža se z Laro Jamison, učiteljico likovnega pouka. Lara je zaročena z trenerjem lakrosa, na gimnaziji Carlton. Pravijo, da je trener Kendall kot zlati prinašalec. Prijazen, vsi ga imajo radi in tudi on ima rad vse. A tudi zlati prinašalci včasih pokažejo zobe. 😎

Trije nekdanji prijatelji se slučajno srečajo na parkirišču pred gimnazijo. Malo poklepetajo in spomnijo se na svoj najlepši dan v življenju. Zakaj ga ne bi ponovili! Ideja pade na plodna tla in trojica se zapelje v mesto. Nikomur niti na kraj pameti ne pade, da se peljejo naproti najslabšemu dnevu v življenju.

Odlična mladinska kriminalka.

Ocena: 4,5/5

Avstralski ovčar

Karen M. McManus

Najslabši dan v življenju

Naslov izvirnika:

You'll be the death of me

Prevod:

Neža Ropret

Založba Učila, Tržič, 2022

318 strani

'A jaz sem zgolj izjema. Polovica dijakov pri nas upa na to, da se bo spoprijateljila z učiteljico Jamison. Vsaj nekateri, večinoma športniki, pa so se hvalili, da so bili z njo več kot le prijatelji. A teh tipov nisi mogel nikoli jemati resno, zato jih sploh nisem poslušal. Poleg tega se je lansko leto učiteljica Jamison zaročila s trenerjem lakrosa na naši šoli. Trener Kendall je bil človeška verzija zlatega prinašalca. Vesel, prijazen in vsi so ga imeli radi.' (Odlomek iz knjige Najslabši dan v življenju, Karen M. McManus, stran 89)

Zlati prinašalec

Karen M. McManus:

Sestrični

Eden od nas laže

Robert Dugoni - Na jasi

 

Detektivka Tracy Crosswhite je zelo uspešna in zagnana pri svojem delu. Vsakega primera se loti z vso vnemo. Tokrat rešuje kar dva primera. Eden se je zgodil pred štiridesetimi leti. Toda, stari, nerešeni primeri. Ti so ji še posebno pri srcu.

Njena sošolka in stara prijateljica Jenni, ki je zdaj šerifinja v manjšem mestu, jo prosi naj pregleda štirideset let star primer. Tega je reševal njen oče na začetku svoje kariere. Primer je ostal nerešen, njen oče Buzz Almond pa je doma spravil dosje z vsemi dragocenimi fotografijami, ki jih je posnel. 

Leta 1976. so v reki našli truplo mlade indijanke Kimi. S preiskavo se niso kaj prida ukvarjali. Dokaj hitro so sklenili, da je šlo za samomor. Namestnik šerifa Buzz o tem podvomi, ker je na jasi kjer se je v večernih urah rada zbirala tamkajšnja mladin, našel sledi gum terenca in teniških copat najmanj treh ljudi. Očitno se je nesreča zgodila na jasi, Kimi pa so nato odpeljali do reke in jo z mostu odvrgli kot vrečo smeti. Buzzu se zdi, da so v nesrečo vpleteni mladi srednješolski športni zvezdniki. Tega mu nihče ne verjame. Primer je zaključen, ti Buzz pa imaš mlado družino, pazi na njih. 😕

Novejši primer se je zgodil v družini z najstnikom. Starša sta se ločevala in mož ter oče ni živel z družino. Prihajal je po svojega sina Connorja in se z njim družil. Žena Angela je bila pohlepna ženska. Za denar bi naredila vse. Nikoli ji ni bilo dosti. Nekega dne Angela vsa pretresena pokliče na policijo in sporoči, da je v njeni hiši nekdo ustrelil njenega moža. Dokazi, ki jih Tracyna skupina zbere na kraju dogodka se nikakor ne ujemajo z zgodbo, ki jo pripovedujeta Angela in Connor. Nato pa spremenita zgodbo in vsak od njiju prizna, da je morilec on oziroma ona. 

Napeto dogajanje vse do konca. Še posebno primer, ki se je zgodil pred več desetletji. A Tracy Crosswhite korak za korakom in s pomočjo sodobne tehnologije in dobrih strokovnjakov reši oba primera.

Ocena: 4/5

Evropska gomoljčica v Tivoliju

Robert Dugoni

Na jasi

Naslov izvirnika:

In the clearing

Prevod:

Petra Brecelj

Založba Učila, Tržič, 2020

368 strani

'V hiši je glasno mijavkal Roger, njen oranžni maček. "Počakaj, da ga nahranim, da bo utihnil." Iz shrambe je vzela pločevinko hrane in jo odprla. "Kako je šlo z izjavami?" je vprašala, zraven pa odganjala Rogerja in z žlico stresala hrano na krožnik.' (Odlomek iz knjige: Robert Dugoni, Na jasi, stran 195)

Terasasti vinogradi na Gorci v Halozah

Ragnar Jonasson - Zatemnitev

 

Ari Thor Arason je še vedno policist na policijski postaji v Siglufjorđurju, na skrajnem severu Islandije. Mrzle in dolge zime z obilico snega, dolga obdobja dnevne svetlobe, še hujša je nekaj mesečna tema. Na vse se je navadil. Vsaj vulkanskega pepela, ki je pokril Reykjavik in okolico, na severu niso imeli.

Sodelavci in meščani ga še vedno radi dražijo in ga kličejo "častiti", saj je nadobudni policist sprva študiral za duhovnika. Tega zbadanja se nikakor ne more navaditi.

Mirno obdobje se je končalo z obvestilom, da so ob vili v gradnji našli truplo. Žrtev krutega umora je bil Elias Freysson, gradbenik, ki je s svojo skupino sodeloval pri gradnji bližnjega tunela.

Eliasa in njegove sodelavce so imeli za pridne in dobre delavce. Tekom preiskave umora pa se je izkazalo, da je vodja skupine še marsikaj drugega. A nič od tega ni bilo dobro. 

Njegov zadnji  "poslovni podvig" je bil pripeljati iz azijskih držav mlada, lepa dekleta. Novačili so jih za pošteno delo in ker so bile iz revnih družin, so ponudbo z veseljem sprejele. Elias je pripeljal dekle iz Indije. Začasno jo je zaprl v majhen prostor brez oken. Enkrat na dan ji je prinesel hrano in vodo. Naenkrat pa ga ni bilo več. Bil je umorjen. Dekle je ostalo brez hrane in vode, zaklenjena za težkimi železnimi vrati. Bo preživela? Jo bodo pravočasno rešili?

Še ena napeta kriminalka izpod peresa islandskega pisatelja in pravnika Ragnarja Jonassona. Komaj čakam tretji del 😎

Ocena: 4,5/5 

Ragnar Jonasson

Zatemnitev

Naslov originala:

Myrknaetti

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2022

276 strani

'Bila je presrečna, ko je letalo po dolgi poti naposled pristalo na Islandiji. Pokrajina, ki jo je pozdravila, ji je bila popolnoma neznana, saj česa takšnega še nikoli ni videla. Pristala sta ob polnoči, vendar je bilo začuda še vedno svetlo. Imela je občutek, da se ji bo v tej neznani deželi dobro godilo.' (Odlomek iz knjige Zatemnitev, islandskega pisatelja in odvetnika Ragnarja Jonassona, stran 161)

Naravni park Škocjanski zatok in Koper

Serija Temna Islandija

1. knjiga - Ragnar Jonasson: Snežna slepota

2. knjiga - Ragnar Jonasson: Zatemnitev

Nina de Gramont - Afera Christie

 

Ameriška pisateljica Nina de Gramont, se je v svojem romanu Afera Christie, lotila zgodbe o izginotju priljubljene pisateljice detektivk Agathe Christie. Ta je leta 1926. res izginila za dobrih deset dni in nihče do zdaj ni vedel, kje je bila. Do zdaj. Zdaj vemo, kje je bila. 😉

Agatha Christie živi s svojim možem in hčerkico glamurozno življenje. Velika, udobna hiša, varuška in služinčad, omogočajo slavni pisateljici nemoteno ustvarjanje. Idilično življenje pokvari moževa ljubica Nan O'Dea. Odločila se je prevzeti Agathino mesto. Ne tisto pisateljsko, čeprav ima tudi sama podobne ambicije, temveč zakonsko. Njen cilj je postati žena Agathinega moža. 😊

Archie Christie se želi ločiti od Agathe, ki je zelo prizadeta. Navajena je svojega življenja in ne želi nobenih tovrstnih sprememb. Nekega večera se odpelje s svojim avtomobilom in izgine. Nihče ne ve kje je. Mož je zaskrbljen. Išče jo množica policistov, časopisi so polni objav o njenem izginotju.

Zgodbo nam pripoveduje Nan O'Dea. Izvemo njeno kruto življenjsko zgodbo. Živela je v Londonu s starši in tremi sestrami. Oče je bil Irec in Nan je vsako poletje preživela na kmetiji svojega strica, na Irskem. Spoprijatelji se s sosedovim, dobrodušnim sinom, Finbbarjem, ki obožuje pse in knjige. Njuno prijateljstvo, ki se razvije v ljubezen, prekine vojna. 

Finbbar se vrne iz vojne. Doma zboli in je večinoma v nezavesti. Ne ve, da je njegova ljubljena Nan noseča, da je prišla na Irsko k njemu, a starši ji ne dovolijo, da bi ga videla. Še huje, njegov oče jo odpelje v bližnji samostan, kjer so nune poskrbele za "padle ženske duše". Ženske so zaprte, pod ključem, garajo cele dneve in čakajo na porod. Ko rodijo, nune dojenčka vzamejo in ga dajo v posvojitev. "Padle ženske" ja niso vredne, da vzgajajo svoje otroke. Poleg grobih nun, so deležne še spolnega nadlegovanja s strani duhovnika, ki prihaja maševat v samostan. 😢

Berljiv in zanimiv roman o dveh ženskah, ki se na koncu za obe zelo dobro konča. 😊

Ocena: 4/5

Nina de Gramont

Afera Christie

Naslov izvirnika:

The Christie affair

Prevod:

Maša Sitar

Založba Učila, Tržič, 2022

348 strani

'Dala sta mi večerjo in mi pripravila ležišče ob kuhinjski peči. Ko sem se prepričala, da spita, sem se odkradla v Finbarrjevo sobo in legla k njemu. "Psi in knjige." Šepetala sem in od obupa so me besede praskale po grlu. "Albyja bova dobila nazaj in potem bodo psi in knjige in ti in jaz in otrok." (Odlomek iz knjige, Nine de Gramont - Afera Christie, stran 130)

Pavlovnija

Ragnar Jonasson - Snežna slepota

 

Ari Thor Arason je s svojim dekletom živel v centru Reykjavika. Študiral je teologijo a je študij opustil. Odločil se je postati policist. V zadnjem letu šolanja so mu ponudili službo v Siglufjorđurju. Malo mesto na skrajnem severu Islandije, ki ima dolge zime in obilje snega, v kratkem poletju pa čudovite razglede na fjord in morje.

Ari Thor se odloči sprejeti službo. Dekle ni bilo navdušeno, a priložnost, ob velikem pomanjkanju zaposlitev, je treba zagrabiti z obema rokama.

Tomas, šef mestne policije je bil Arija vesel. Čeprav je v Siglufjorđurju zima neprijazna, je to mesto kjer se nikoli nič ne zgodi. Ari Thor bo lahko v miru zaključil šolanje in izpite, ki so mu še ostali. Ko so meščani izvedeli, da je študiral teologijo, se ga je hitro prijel vzdevek častiti Ari Thor. A v mirnem mestu se je v kratkem času zgodilo veliko.

Enaindevetdeset letni, slavni pisatelj Hrolfur Kristjansson je napisal samo en roman in z njim obogatel. Zgodaj se je upokojil, potoval po svetu, predaval o svoji knjigi in se na koncu ustalil v svojem rodnem kraju. Tu je postal predsednik ljubiteljskega dramskega društva, ki se je pripravljalo na premiero svoje predstave. Hrolfur je nadležen, nič mu ni po godu in z velikim veseljem se vtika v delo režiserja in nekdanjega diplomata, Ulfurja. Nekega dne pa starega nergača najdejo v gledališču, na dnu stopnic, mrtvega. Ker je smrdel po alkoholu, so bili mnenja, da je sam padel po stopnicah.

Malo zatem najdejo v zasneženem vrtu, napol golo in zabodeno medicinsko sestro Lindo. Linda živi s Karlom, ki je glavna zvezda krajevnega gledališča. Na videz prijazen in uglajen, je vse prej kot to. Igralec na srečo, pokeraš, velik dolžnik pa še prešuštnik za povrhu, da je mera polna. 

Prvi primer "častitega" Arija Thora, v mestu kjer se nikoli nič ne zgodi, ne bo prav lahek. Je bila smrt slavnega pisatelja res nesreča ali ga je kdo porinil po stopnicah. In kdo bi hotel kaj hudega pridni in vestni medicinski sestri! Sta primera povezana, je storilec isti? Ari Thor v kaj si se spustil. Mar bi ostal v Reykjaviku pri svoji Kristin. 

Ko so ga prvi dvomi zapustili, je začel novopečeni policist Ari Thor korak za korakom odkrivati, kaj se je zgodilo. Užival je v raziskovanju in primer rešil kot sestavljanko, vse do zadnjega koščka. Končno je začutil, da se je prav odločil. 

Ocena: 4/5

Na primorskem travniku

Ragnar Jonasson

Snežna slepota

Naslov izvirnika:

Snjoblinda

Prevod:

Maja Prevolnik

Založba Učila, Tržič, 2022

286 strani

'Ko je Ari Thor v torek zvečer legel k počitku, mu je po glavi rojila preiskava. Misliti ni mogel na nič drugega kot na dramsko društvo, Karla in Lindo ter staro Sandro. Vendar je vsaj enkrat spal kot top, brez morečih sanj in običajnega občutka nemoči. Mogoče se je privajal na to, četudi zelo počasi. Zbudil se je svež, spočit in z jasno glavo. V njegovih mislih se je porodila posebna misel. Premišljeval je o pogovoru s Sandro in počasi sestavljal dejstva, ki jih je doslej zbral.' (Odlomek iz knjige, Ragnar Jonasson - Snežna slepota, stran 233)

Ragnar Jonasson - Tema

Ragnar Jonasson - Otok

Karen M. McManus - Sestrični

Margaret in Abraham Story sta imela štiri otroke. Eno hčer in tri sinove. Živeli so na manjšem otoku imenovanem Gull Cove, ki ni bil tako monden kot bolj znani Martha's Vineyard, a kljub temu so Storyjevi v svoj tamkajšnji hotel uspeli privabiti bogate goste.

Družina je bila srečna, uspešna in povezana. Zelo dobro so se razumeli, potem pa je šlo zelo hitro vse po zlu. Nepričakovano je umrl oče in vsi so bili zelo pretreseni. Skoraj tako, če ne še bolj so bili pretreseni in presenečeni otroci, ki so na kolidž prejeli materino pismo, ki se je zaključilo s čudnim stavkom: Veste kaj ste storili. Mati jih ni želela nikoli več videti in tega se je držala kar štiriindvajset let.

Na srečo je oče otrokom zapustil denarni sklad, da so lahko zaključili šolanje. Kaj so naredili narobe, si niso znali ali pa niso želeli razložiti. Kaj je bilo tako hudega, da jih lastna mati noče več videti!

Sprijaznili so se z obstoječim stanjem in si ustvarili svoje družine. Materina zavrnitev jih je tako prizadela, da se tudi med seboj ne družijo več. Živijo vsak na svojem koncu države.

Nekega dne pa njihovi otroci prejmejo pismo babice, ki jo poznajo samo po pripovedovanju. Vabi jih v svoje letovišče. Rada bi jih spoznala in ponuja jim mesec dni počitniškega dela. Vnuki povabilo sprejmejo. Bolj po prisili staršev, se sestrični in bratranec odpravijo v letovišče. Tam jih čakajo presenečenja, ki se kar vrstijo. Tudi družinske skrivnosti pridejo na dan in te so milo rečeno pretresljive.

Zanimivo in napeto branje, ki ga je avtorica Karen M. McManus namenila mladini, a je tudi za starejše zanimivo branje.  

Ocena: 4/5

Križanke - Jože Plečnik

Karen M. McManus

Sestrični

Naslov izvirnika:

Cousins

Prevod:

Petra Brezinščak

Založba Učila, Tržič, 2021

315 strani

"Na njej je moj oče v vsej svoji mladostniški lepoti: temnolas in čeden v obraz. V roki drži najgršo sliko, kar sem jih kdaj videla. Videti je, kot da je predšolski otrok povlekel klobčič volne po blatu in naslikal sliko. Očijeva druga roka je ovita okrog rame starejše ženske, ki ljubeče naslanja dlan na njegovo lice. Celo od daleč opazim rdeče znamenje na njeni roki. Moja skrivnostna babica, ki se prikaže na najbolj nepričakovanih krajih." (Odlomek iz knjige, stran 102)

Sončni zahod v Piranu 

Karen M. McManus - Eden od nas laže

John Grisham - Otok Camino

 

V romanu Otok Camino, nas ameriški pisatelj John Grisham, popelje v svet založništva in knjig. Predvsem tistih redkih, prvih izdaj in dragocenih rokopisov.

V knjižnici ameriške univerze Princeton hranijo veliko rokopisno dragocenost na katero so zelo ponosni. Gre za pet na roko napisanih rokopisov slavnega ameriškega pisatelja Scotta Fitzgeralda. Med rokopisi je tudi najslavnejši med slavnimi, Veliki Gatsby. 

Štirje tatovi, z izdatno pomočjo petega, ki je računalniški heker, se odločijo za zelo drzen rop. Iz dobro varovanega trezorja, v kleti knjižnice, nameravajo ukrasti dragocene Fitzgeraldove rokopise. Njegov prvi roman, izdan leta 1920. Tostran raja, Lepi in prekleti, Nežna je noč, Zadnji tajkun in najbolj iskani Veliki Gatsby.

Tatovom veliki podvig uspe a tudi FBI ni od muh. Dva so dokaj hitro ujeli, toda za rokopisi se je izgubila vsaka sled. Zavarovalnica bi morala izplačati zavarovalnino v višini 25 milijonov $. Zato se odločijo za preiskovanje s svojimi preiskovalci. Majhna sled jih pripelje na otok Camino in do priljubljene knjigarne. Njen lastnik je velik ljubitelj knjig in pisateljev. Ima veliko zbirko prvih izdaj. Večino je kupil legalno, toda tudi črni trg mu ni ravno tuj. Ima on dragocene Fitzgeraldove rokopise!

V preiskavo pritegnejo nadobudno, mlado pisateljico Mercer Mann, ki je kot otrok s svojo babico, preživljala poletne počitnice na otoku. Ponudijo ji veliko vsoto denarja, da se zbliža s knjigarnarjem in poskusi izvedeti ali so na pravi sledi. Mercer sprva odkloni, a ko se zave, da se bo lahko končno rešila velikega študentskega posojila, sprejme ponudbo.

Mercer se res zbliža s knjigarnarjem. Bolj kot so zavarovalniški preiskovalci upali. Cable je poleg knjig tudi veliki oboževalec žensk. Naloga torej ni bila ravno težka. 😊

Jim bo uspelo najti rokopise? V okrilju idiličnega otoka, morja in dobre hrane ter veliko druženja, se rokopisi le vrnejo v domači kraj. Toda kako, kje so bili, kdo jih je ukradel, je kdo dobro zaslužil, je bil kdo za krajo kaznovan? Vse to nam John Grisham na zanimiv in napet način razkrije v svojem trilerju Otok Camino.

Ocena: 4,5/5

John Grisham

Otok Camino

Naslov izvirnika:

Camino island

Prevod:

Darja Divjak Jurca

Založba Učila, Tržič, 2018

313 strani

"Spet se je začela premikati in Mercer je vedela, da je gnezdenje pri kraju, jajca pa na varnem. V širokem loku se je izognila materi želvi in sedla v temni kotiček ob vznožju druge sipine, skrite v temi. Gledala je, kako želva previdno nanaša pesek na gnezdo in ga raztresa v vse smeri, da bi ukanila plenilce." (Odlomek iz knjige, stran 133)

John Grisham - Nedolžen sem!

Bratovščina