Agatha Christie - Božič Hercula Poirota

Angleški dvorec Gorston je v lasti ostarelega Simeona Leeja. V zakonu so se mu rodili štirje otroci. S svojim razvratnim življenjem pa še nekaj nezakonskih. Obogatel je z diamanti v Južni Afriki.

Na stara leta živi v dvorcu s sinom Alfredom in njegovo ženo Lydijo. Slednja ga označuje kot tirana, a glede na to, da je starec radodaren z denarjem, ga lažje prenašajo. 😎 

Pred vrati je božič in Simeon se odloči, da ga bo praznoval s svojimi sinovi, ki jih ni videl že dvajset let. Povabi jih na božično družinsko srečanje. Povabilu se vsi odzovejo. Tudi Pilar, Simeonova vnukinja po umrli hčerki Jennifer, ki je odšla v Španijo in si tam ustvarila družino.

V dvorcu se zbere pisana druščina sorojencev in njihovih žena. Poleg Pilar se na obisk povabi še Stephen, ki je prišel iz sončne Južne Afrike. Predstavi se kot sin Simeonovega družabnika v Južni Afriki.

Simeon ni navdušen nad svojimi sinovi. Omalovažuje in zmerja jih vse po vrsti. Zagrozi jim z zmanjšanjem finančne podpore. Pripravlja se tudi na spremembo oporoke. Nikogar med njimi ne vidi kot svojega naslednika. 

Še predno se božično praznovanje začne, se iz starčeve sobe zaslišita trušč in krik. Ko vdrejo v sobo, najdejo Simona s prerezanim vratom. Vrata so bila zaklenjena z notranje strani, okna so se odpirala le za ped, morilca in morilnega orožja pa nikjer. Kako je to mogoče. V hiši so samo družinski člani. Je bil kateri od njih! To je grozljiva misel. Toda vsak je imel motiv za umor.

George, enainštiridesetletni politik je ves čas dobival od očeta finančno pomoč. Njegova žena Magdalene je dvajset let mlajša in velika zapravljivka z neplačanimi računi. 

David, rahločutni slikar je veliko razočaranje svojega očeta. Umetnost! Je to sploh poklic. Žena Hilda, ki ga je tudi prepričala, da sprejmeta povabilo, mu vedno trdno stoji ob strani.

In tu je še Harry, pustolovec, ki je že zgodaj zapustil dom in se odpravil po svetu. Očetu se je dokaj redno oglašal, a vedno je bila to prošnja za denar in oče mu je vsakokrat ustregel.

Kdo je morilec ali morilka? Kako mu je to uspelo? Na srečo ali nesrečo vseh udeleženih se je na obisku pri polkovniku mudil slavni detektiv Hercule Poirot. Sprva deluje kot svetovalec višjega inšpektorja, nato pa ga najame Alfred Lee in ga prosi, da zadevi pride do dna. Ali kdo dvomi, da Poirotu ne bo uspelo? Nikakor, seveda mu bo in razplet je zelo nenavaden. 😎

Ocena: 5/5

Pijavčnica

Agatha Christie

Božič Hercula Poirota

Naslov izvirnika:

Hercule Poirot's Christmas

Prevod:

Alenka Stanič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

198 strani

"In potem družine. Vse leto ločene družine so znova skupaj. Morate priznati, prijatelj moj, da se v takšnih okoliščinah nakopiči veliko napetosti. Ljudje, ki se ne marajo, se zelo potrudijo, da bi bilo videti, kako se imajo radi! V božičnem času je veliko prenarejanja, hvalevrednega prenarejanja, pour le bon motif, c'est entendu, vendar je to vseeno prenarejanje."

(Odlomek iz knjige: Agatha Christie, Božič Hercula Poirota - stran 61)

Dvorec Visoko v Poljanski dolini.

Agatha Christie, Zabava za noč čarovnic

Kristin Hannah - Moja Aljaska

 

V romanu Slavček, ameriške pisateljice Kristin Hannah smo se znašli sredi druge svetovne vojne in francoskega odporniškega gibanja. Tudi v njenem romanu Moja Aljaska je kruta vojna vplivala na vedenje ljudi, ki so jo preživeli.

Tokrat gre za vojno v Vietnamu. Ernt Allbright je bil pred vojno vesel, nasmejan in ljubeč človek. Oboževal je svojo ženo Coro in hčerko Leni. 

V vojni je bil zajet in kaj je preživel v vietnamskem zaporu, ve samo on. Nikoli ni govoril o tem. Travma in depresija sta ga spremljali povsod, strokovne pomoči pa od nikjer. Njegov značaj se je spremenil. Iz vedrega človeka je postal zagrenjen, hitre jeze in sovražen do vsega in vsakogar. 

Coro in Leni je imel zelo rad, kljub temu je bila Cora večkrat deležna nasilja in udarcev. Kasneje mu je bilo žal, opravičeval se je, obljubil, da tega ne bo nikoli več storil. Do naslednjič. 

Ernt se je trudil obvladovati jezo, a mu to brez strokovne pomoči ni prav dobro uspevalo. Odločil se je, da z družino spremenijo okolje. Vojni tovariš, ki je izgubil življenje, mu je na Aljaski zapustil nekaj zemlje in hiško. Odločil se je, da se preselijo Aljasko. Pravijo, da so tam nebesa na zemlji. A to velja le za močne in trdožive. Tam prevladuje zima z obilico snega in nizkih temperatur. Tema traja do osemnajst ur. Tistih nekaj mesecev, ko ni zime, se peščica prebivalcev pripravlja nanjo. Sekajo drva za kurjavo, lovijo losose in divjad, konzervirajo hrano za preživetje. 

Kako bo Cora preživela na Aljaski, saj je do sedaj hodila v visokih petah, bila je pravo mestno dekle. O tem Ernt ni preveč razmišljal. S starim kombijem so se odpravili na pot in čez nekaj dni prispeli do svojega novega doma. Zanemarjena lesena hiška sredi ničesar, obdana z drevesi, do nje pelje blatna pot, ki se tu konča, naprej je prepad.

Kristin Hannah tako živo opisuje življenje ljudi v tej divji lepoti, da imaš občutek, da si tudi ti tam. Kljub temu, da sosedje ne živijo prav blizu, si med seboj pomagajo. Novo družino so vzeli pod svoje okrilje in jih naučili, kako živeti in preživeti na Aljaski. Nekaj časa je družini Allbright dobro kazalo. Leni je hodila v vaško šolo in dobila novega prijatelja Matthewa, Cora se je naučila kuhati, Ernt se je umiril, dobro se je počutil v tej divjini. A strahovi in nasilje so se vrnili. Ko je napadel Leni, je Cora vzela stvari v svoje roke in končala to bizarno ljubezen.

To je Aljaska. Nič ni lahko.

Ocena: 4,5/5

Kristin Hannah

Moja Aljaska

Naslov izvirnika:

The great alone

Prevod:

Suzana Pečnik

Založba Učila, Tržič, 2023

448 strani

"Resnica je bila takšna: zima se je šele začela. Mraz in tema bosta trajala še zelo, zelo dolgo, onidve pa sta bili tu gori sami, ujeti v tej koči z njim.

Brez lokalne policije ali kogarkoli, ki bi ga lahko poklicali na pomoč. Ves ta čas jo je oče učil, kako nevaren je zunanji svet. Resnica pa je bila, da se je največja nevarnost skrivala v njenem domu."

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Moja Aljaska, stran 135)

Kristin Hannah - Slavček

Kossi Komla Ebri - Neyla

Avtor romana oziroma novele, Neyla, Kossi Komla - Ebri, je danes zdravnik in kirurg. Študiral je v Italiji, kjer še vedno živi in dela. Rodil se je leta 1954. v afriški državi Togo. V svojem delu piše o migracijah, o življenju ljudi v Afriki, o vsakdanjem boju za preživetje in kot dan in noč različnem življenju v Afriki in Evropi.

Kossi Komla Ebri piše, kako Afričani verjamejo, da je Evropa bogata, da v njej ni revnih in izkoriščanih. To jim potrjujejo tudi številni turisti, ki prihajajo v Afriko, zapravljajo in se vozijo v imenitnih avtomobilih. Nihče jim ne pove, da so taisti turisti, leto ali še več, varčevali in trdo delali, da so si lahko privoščili tako potovanje.

Ko afriški družini uspe poslati v Evropo, na študij ali na delo, svojega odraščajočega otroka, pričakujejo, da bo ta poskrbel za svojo družino v Afriki. Pa ne samo za najožjo družino. Ne, poskrbeti mora za širok krog družinskih članov in še za nemalo prisklednikov, ki se skušajo dokopati do dobrin. 

Iz istega razloga se družina boji, da bi se njihov otrok in prihodnji hranilec družine, poročil z Evropejko. To bi bila katastrofa, saj bi ostali brez pričakovane pomoči. Poročiti se mora z Afričanko, zato ga ob obisku domačih, vedno čaka množica deklet. Družina upa, da bo med njimi tista prava. 😎

V noveli spoznavamo življenje Afričanov v mestu in na podeželju, njihovo vraževerstvo, revščina, boj za preživetje. Kljub, za večino, težkemu življenju pa v odnosih med starimi in mladimi, prekašajo Evropo na celi črti. Spoštljiv odnos do starejših je samoumeven. Če se kakšen mladič spozabi, lahko na javnem mestu posreduje vsaka odrasla oseba in mu pove, kar mu gre. Otrok odraslega upošteva, čeprav v sebi tudi "pogodrnja". 😊Red mora bit.

Ocena: 4/5

Surikate v ZOO Ljubljana

Kossi Komla-Ebri

Neyla

Naslov izvirnika:

Neyla

Prevod:

Ingrid Vidmar

Založba Iskanja, Ljubljana, 2021

161 strani

'Dvorišče je bilo ogromno in lepo urejeno. Pri vhodu so bili stričevi prostori, sledile so sobe njegove prve žene in njenih otrok, na drugi strani sta bivali drugi dve ženi. Odprto kuhinjo na dvorišču so uporabljale vse tri, prav tako kabino za prhanje, ki je bil nekako do pasu ograjen kvadraten prostor na ilovnatih tleh.' (Odlomek iz knjige Neyla, Kossi Komla Ebri, stran 106)

Isabel Allende - Paula

 

Žalostna življenjska zgodba južnoameriške pisateljice Isabel Allende, ki že nekaj let živi in ustvarja v Kaliforniji. Ko je imela njena hči Paula 26 let, je zbolela za gensko boleznijo in padla v komo.

Paula je bila že kot otrok pridna deklica, ki se je rada učila in pomagala drugim. Zrasla je v lepo dekle. Študirala je psihologijo in na univerzi spoznala bodočega moža. Njuna sreča ni trajala dolgo. Kmalu po poročnem potovanju je Paula zbolela in za družino se je začela kalvarija, ki jo lahko povzroči le bolezen ljubljenega otroka.

Bolezen, ki je doletela Paulo je dedna. Imata jo tudi njen oče in mlajši brat. A ravno pri Pauli je udarila s polno močjo. Zdravili so jo v bolnišnici v Madridu. Tamkajšnji zdravniki tako hude oblike te bolezni še niso videli. Paulo so obiskovali sorodniki in prijatelji, a ob njej je bila ves čas njena mama Isabel. Za svojo hčer se je borila kot levinja. Vztrajno in na vso moč. Kljub skeptičnim zdravnikom je Isabel verjela, da bo njena deklica ozdravela.

Isabel, ob hčerini bolniški postelji, piše zgodbo svojega življenja. Ko se bo Paula zbudila, bo lahko prebrala kaj vse je njena družina prestala in doživela. 

Isabel pripoveduje o svojem otroštvu in odraščanju, o krutem življenju pod diktaturo Pinochetove vladavine, o begu družine iz Čila, saj so bili bližnji sorodniki ubitega predsednika Allendeja. Ob tem razkriva tudi družinske skrivnosti o katerih se ni nikoli govorilo. 

Ves čas se bori za hčerino življenje. Kljub nasprotovanju zdravnikov Paulo odpelje iz bolnišnice v Madridu v svoj dom v Kaliforniji. Zanjo skrbi, s pomočjo negovalk in družine, 24 ur na dan. Ne brani se niti pomoči okultnega zdravilca. A njena ljubljena Paula, kljub vsem prizadevanju, pred njenimi očmi čedalje bolj usiha.

Pisateljica Isabel Allende je pripoved začela kot pismo hčerki Pauli. Razvila se je v pretresljivo avtobiografijo, ki seže do srca.

Ocena: 5/5

Isabel Allende

Paula

Naslov izvirnika:

Paula

Prevod:

Vesna Velkovrh Bukilica

Založba Sanje, Ljubljana, 2022

Zbirka Sanje Roman

335 strani

'Bil je generalni konzul za več arabskih držav, s sedežem v Bejrutu, prelepem mestu, ki je tedaj veljalo za bližnjevzhodni Pariz in kjer je bil promet moten zaradi kamel in šejkov v kadilakih z zlatimi blatniki, muslimanke, zavite v črna ogrinjala z režo na višini oči, pa so na tržnici kupovale pomešane med dekoltirane tujke. Ob sobotah so nekatere gospodinje iz ameriške kolonije prale svoje avtomobile, oblečene v kratke hlače, nad katerimi je bil na ogled nepokrit del trebuha. Arabski moški, ki so ženske redko videli nezastrte, so na oslu prijahali vso mučno pot iz zakotnih vasi, da bi si napasli oči na napol nagih tujkah. Ogleduhi so si lahko najeli stol; ko so v vrstah sedeli na nasprotni strani ceste, pa so si lahko kupili tudi kavo in vloženo sadje.' (Odlomek iz knjige, stran 68)

Ranunkula

Isabel Allende - Otok pod morjem

Isabel Allende - Japonski ljubimec

Elizabeth Noble - Družinske počitnice

 

Charlie je vdovec s tremi odraslimi otroci in štirimi vnuki. Živi sam, otroke in vnuke vidi bolj poredko. Čez slabo leto bo imel osemdeset let. Odločil se je, da bo najel luksuzno vilo, vsaj tako jo je oglaševal čudovit katalog, na podeželju in povabil otroke in njihove družine na počitnice in praznovanje.

Po dvajsetih letih zakona, se Laura ločuje. Sin Ethan je najstnik z najstniškimi problemi pa še s kakšnim več. Ločitev ga je prizadela, čakajo ga zaključni izpiti, za povrh pa mu nad glavo visi še ovadba za posilstvo. Sam pravi, da sta se za ta korak z dekletom odločila skupaj. Njen oče, je bil besen kot ris, ko je izvedel kaj se je zgodilo. Ethanu je zagrozil s policijo in bog ne daj, da ga še kdaj vidi v bližini njegove hčerke.

Sin Scott ima triinštirideset let. Dolgo je bil samski. Je uspešen podjetnik. Njegovo delo je v Londonu in New Yorku, zato pogosto potuje. Vse to je spremenila živahna in zgovorna Američanka Heather. Z njo se je poročil in dobil še dve krasni pastorki. 

Nick je najmlajši sin. Ni še minilo eno leto odkar je v prometni nesreči izgubil ženo. Zdaj je samohranilec s tremi majhnimi otroki. Žalost do neba. Zanj, za otroke in celo družino. 

Ko po pošti dobijo očetova vabilo za počitnice v idilični podeželski vili z bazenom, so sprva skeptični, saj so se med seboj rahlo odtujili. A končno vsi potrdijo prihod. Sprememba okolja bo vsem dobro dela. Vsaj upajo tako.

Družina Chamberlain se v skoraj polni sestavi zbere v najeti hiši. Hiša je čudovita. Všeč jim je, še posebno so veseli otroci. Bazen, okolica, narava. Navdušeni so. Namestijo se v prijetnih sobah in počitnice se lahko pričnejo. 

Edino kar si Charlie želi za svoje otroke in njihove družine je, da bi bili srečni. Da bi vsaj za nekaj časa pozabili na težave, ki so se nabrale in da bi uživali v družinskem krogu. Ali se mu bo želja izpolnila! Nekaj težav bo, a brez njih ne gre.

Berljivo počitniško branje.

Ocena: 4/5

Tihožitje v lesenem koritu, z lesenimi žeblji

Elizabeth Noble

Družinske počitnice

Naslov izvirnika:

The Family Holiday

Prevod:

Nataša Hrovat

Mladinska knjiga, Založba, Ljubljana, 2021

Zbirka Oddih

429 strani

'Ethan je dvomil, da bo minilo. Ni videl rešitve. Vse je pokvaril, ne? Vse, česar se dotakne, spremeni v drek. Kmalu bi ubil Arthurja. Vsa družina ga sovraži. Sam se sovraži. Saskie ni več. Prijatelji so že skoraj naredili križ čezenj. Rezultati bojo najbrž eno usrano povprečje. Mogoče ga celo razglasijo za posiljevalca, madona. Vse se mu je zdelo brezupno. Ni mu rešitve. (Odlomek iz knjige, stran 282)

Piran 💙 Malo piha 😊

Ana Johns - Ženska v belem kimonu

Petra Soukupova - Pod snegom

 

Družbeni roman Pod snegom, češke pisateljice Petre Soukupove, je roman o sodobni češki družini, kjer je na zunaj vse lepo in prav, v resnici pa ni vse tako.

Marie se je poročila s svojim profesorjem, ki je živel s svojo mamo, na podeželju. Bila je ljubezen, vsaj z njene strani, a ni trajala prav dolgo. Preselila se je na podeželje, zanosila in opustila študij. Tašča je bila neprijetna ženska, ki jo je komandirala na vsakem koraku. Sicer se je preselila v kilometer oddaljeno hišo, a to ni bila ovira, da ne bi vsak dan prihajala v njun dom in ukazovala. Marie se ne postavi zase, prilagodi se ji in jo v vsem uboga.

Kljub spoznanju, da je s poroko naredila napako, nezadovoljna in čedalje bolj zagrenjena Marie, vztraja v zakonu kjer se rodijo tri hčere. Zaposli se na bližnji pošti in se posveča svojim otrokom.

Osrednja zgodba romana je potovanje treh odraslih hčera na očetovo rojstnodnevno zabavo. Najstarejša hči Olga ali Olina je samohranilka, ima petletnega sina in je zaposlena kot pravnica. Srednja hči je Blanka. Že od malega je debelušna, je pa edina, ki zadosti vse družbene norme 😎 Je poročena, mati treh otrok, družina živi v lepi hiši, imajo dva psa in dva avtomobila. Bolje že ne gre, a lahko gre na slabše. Najmlajša Kristyna ali Tyna se požvižga na družbene norme. Živi sama, otrok noče, za dobro mero se dobiva s poročenim moškim.

Sestre se s tremi otroci, dojenčkom in psom odpravijo z avtom iz Prage na podeželje. Čaka jih nekaj ur vožnje in tako smo priča njihovim zanimivim debatam pa tudi zbadljivkam, tekmovanju katera je bolje vzgojila svoje otroke, nekajkrat se tudi pošteno skregajo. Tik pred ciljem, v zasneženi pokrajini, jim za dobro mero zgod in nezgod, poči še guma na avtomobilu.

Ko končno prispejo, namesto umirjenega rojstnodnevnega praznovanja, sankanja in teka na smučeh, se neugodna presenečenja kar nadaljujejo. 

Berljiv roman o sodobnih pripetljajih sodobnih družin.

Ocena 4/5 

Petra Soukupova

Pod snegom

Naslov izvirnika:

Pod snehem

Prevod:

Nives Vidrih

Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2017

361 strani

'Med dojenjem premišlja, kako bi najbolje organizirala današnji dan, ko podoji Filipka, ga za hipec položi nazaj v posteljico in mu požene vrtiljak, medtem bo pripravila zajtrk zase in za punci, prisilila Betko, da bo šla z Baronom ven (z Lordom bo šel pozneje Libor, mu pa mora to napisati, ker bo Libor najbrž malo potegnil, zadnje čase spet prihaja vsak dan iz službe šele ob enajstih in potem sedi v delovni sobi do dveh, ali dela, tega Blanka ne preverja in tudi ne bo primerjala, je pa jasno, da bi se rad en dan v tednu naspal, prepodi misel, kdaj se bo naspala ona, kdaj ji bo kdo to pustil), s Fanynkino pomočjo spakira za čez vikend, da bojo ob desetih lahko odpotovali.' (Odlomek iz knjige, stran36)

Zasneženi Tivoli v nekih prejšnjih letih 😊

Petra Soukupova, sodobna češka pisateljica je rojena 25. julija 1982. v Češki Lipi.

Diane Chamberlain - Skrivna sestra

 

Ko misliš, da svojo družino dobro poznaš pa se izkaže, da je polna neverjetnih skrivnosti za katere prvič slišiš. Družinske skrivnosti, sebi in nam, počasi razkriva najmlajša hči Riley, ki po očetovi smrti ureja družinsko hišo za prodajo.

Njena mama je umrla pred sedmimi leti za rakom. Dve leti prej je umrla njena starejša sestra Lisa. Obtožena je bila umora svojega učitelja violine in domnevajo, da je zaradi tega storila samomor z utopitvijo. V reki Potomac so našli njen prevrnjeni kanu, v bližini pa je bil parkiran tudi njen avto. Motiv za umor naj bi bil učiteljevo negativno poročilo o Lisinem igranju, ki ga je poslal na glasbeni konservatorij Juilliard, na katerega se je nameravala vpisati. Njenega trupla niso nikoli našli.

Starejši brat Danny, živi samotno in odmaknjeno življenje v družinskem avtokampu in trpi za posttravmatsko stresno motnjo zaradi vseh krutosti, ki jih je doživel v Iraku. Poleg tega pa se v njem že dolgo kuha jeza na svojo družino. Predvsem je jezen na sestro Liso, ki jo krivi za vse gorje, ki je doletelo njega in njihovo družino. Spomni se, da je bila Lisa otroška virtuozinja in vedno v središču pozornosti. Zanj in za Riley sta se starša brigala precej manj. 

Riley najde v očetovi hiši škatlo polno starih časopisnih člankov. Ko jih začne prebirati, se zgrozi. V njih je pisalo kaj je storila Lisa. Ustrelila je svojega učitelja violine. O tem ji starša nista povedala ničesar. Tudi bratu ne. Veljalo je, da je bila Lisa depresivna in je storila samomor. 

Bolj ko Riley koplje po očetovih papirjih in bolj ko se pogovarja z njegovimi prijatelji, bolj se ji zdi, da je njena sestra Lisa živa. Danny ji pri iskanju noče pomagati. Pravi celo, da če je to res, jo bo takoj prijavil policiji. Lisa, nekoč čudežni otrok, ki je s svojo violino navduševala, mora končno plačati za vse kar je hudega storila. 

Bo Riley uspelo najti Liso? 

Roman Skrivna sestra, ameriške pisateljice Diane Chamberlain, je eden tistih napetih romanov pri katerih si močno želiš pokukati v zadnje poglavje še predno ga prebereš do konca. 😊

Radovljica, drevored

Diane Chamberlain

Skrivna sestra

Naslov izvirnika:

The Silent sister

Prevod:

Tanja Goršič

Založba Meander, Izola, 2020

419 strani

"Nikoli nisem pozabila materinih besed o tem, kako žalostna je bila Lisa in o tem, da je mislila, da ne bo nikoli več srečna. Pomislila sem na vsa srečanja, ko sem svetovala depresivnim otrokom. Vsakič, ko sem bila sama nesrečna, sem mislila na to, in se opomnila, da bom nekega dne spet srečna. Ta opomnik bi mi prav prišel tudi zdaj."  (Odlomek iz knjige, stran 64)

Mamina zapuščina, Minae Mizumura

Roman Mamina zapuščina, japonske pisateljice Minae Mizumura, je večplastna zgodba družine Katsura. Istočasno pa nam prikaže tudi življenje in navade ljudi na Japonskem. 

Osrednja zgodba je skrb dveh hčera v srednjih letih za ostarelo mamo. Vsakdanja skrb za starše je na Japonskem tradicionalna naloga prvorojenca ali neveste. Marsikateri starostnik to tradicijo s pridom izkorišča. Ena takih je tudi  oblastna in neznosna mama Noriko. Ko je zbolel njen mož, je skrb zanj mirne duše prepustila hčerkama in se zanj ni kaj dosti brigala. Zdaj je sama bolna, poškodovana in ostarela. Od svojih hčera zahteva popolno skrb. Vsak dan morata na obisk, ji prinašati hrano in prigrizke, ki jih ima rada, obregne se tudi ob njuno urejenost. Hčerki je pripeljala tako daleč, da sta si želeli, da mama umre. Ob tem sta še preračunavali koliko denarja bi dobili povrnjeno od doma za ostarele, kamor naj bi se preselila mama in sta morali nekaj plačati vnaprej. Srhljivo.

Za mamo bolj skrbi mlajša hčerka Mitsuki, kar ni ravno po japonski tradiciji. Toda starejša Natsuki se spretno izgovarja na svoje številne bolehnosti in mamo obišče le redko, kljub temu, da je mama zanjo v mladosti storila veliko več kot za sestro.

V mladih letih se je mama bolj zavzela za Natsuki. Zdelo se ji je, da je bolj nadarjena in tudi lepša, kar tudi ni za odmet, in bo lahko prej pripomogla do vzpona družine po družbeni lestvici. Za ta cilj bi mama naredila prav vse. Natsuki se uči igranja klavirja, toda tudi mlajša Mitsuki ne zaostaja za njo. 

Kljub temu, da je mama zapravljiva in neodgovorna nakupovalka stvari, je družina uspela nekaj denarja nameniti za Natsukijin študij v Parizu. Tam se zaljubi v moškega, ki za družino ni primeren, zato se mora po enem letu vrniti domov. Poroči se v bogato družino in dobi dve hčerki.

Tudi Mitsuki dobi svojo pariško priložnost. Postane prevajalka za francoski in angleški jezik. A tudi ona tam spozna ljubezen svojega življenja. Ta je za družino bolj sprejemljiv saj je fant Japonec. Sicer iz revne družine, za študij v Parizu je dobil štipendijo za nadarjene, a postal bo profesor na fakulteti, to pa tudi ni zanemarljivo. 

Roman nas vodi v različna življenjska obdobja glavnih likov, od otroštva in mladostnih let naprej. V ospredju so ženski liki. Poleg ukvarjanja s starostniki, se roman dotakne tudi preživetja žensk v srednjih letih, ko se ločijo od svojih mož, od katerih so bile ves čas finančno odvisne. Čeprav je marsikatera poleg skrbi za otroke in gospodinjstvo tudi sama prispevala v družinski proračun. Mitsuki je ves čas prevajala in poučevala na fakulteti, toda ko se je želela ločiti, je bil denar zelo velik problem. Na koncu je tudi mama prispevala za njeno boljše samsko življenje, saj je hčerkama zapustila kar lepo vsoto. 

Problemi, ki jih opisuje Minae Mizumura v svoji knjigi Mamina zapuščina, so tudi njeni lastni. Sama je kar trideset let skrbela za nemočnega očeta, medtem ko si je njena mama omislila ljubimca in se za očeta ni kaj dosti brigala. (Spremna beseda prevajalca Iztoka Ilca)

Pretresljiva družinska saga.

                                                                 

Minae Mizumura

Mamina zapuščina

Naslov originala:

Haha no Isan - Shimbun Shosetsu

Prevod:

Iztok Ilc

Japonska književnost

Založba Litera, Maribor, 2019

Zbirka Babilon

499 strani

'Po enem letu Kalifornije je vsaka misel na stanovanje v centru popolnoma izginila iz njene glave. Skrb za starša ji je vzela še več časa, bila je vse bolj izgorela.

Najprej je oče zbolel za pljučnico, kakor da bi jo prav čakal, da se vrne. Da ga je lahko obiskovala, je najela sobo v hotelu v bližini bolnišnice. Nato je prišel mamin telefonski klic. Telefonski klic zatreskane mame, ob katerem si je zaželela, da bi mama umrla. In potem je mamo tisto popoldne, ko je prejela pismo, v katerem ji je Mitsuki napisala, da si želi pretrgati z njo vse vezi, zbil kolesar.'                (Odlomek iz knjige, stran 315)

Kate Summerscale, Sramota gospe Robinson

Roman angleške pisateljice Kate Summerscale, Sramota gospe Robinson, je resnična zgodba o življenju in medsebojnih odnosih v viktorijanski dobi, ko je bila glavna zaposlitev žensk vzgoja otrok, branje in igranje klavirja ter popolna podrejenost možu.

Isabella Robinson je ženska srednjih let, poročena z drugim možem s katerim ima dva sinova. Enega sina ima s prvim možem, ki je umrl. Mož, Henry Robinson, podjetnik in inovator, je zaradi svojega dela veliko odsoten. Isabella je zato osamljena in zdolgočasena. Čas si krajša z branjem in pisanjem pisem, v katerih razglablja najrazličnejše teme, od literature, poezije do filozofije, krščanstva in medicine. 

Razen tega, da sama študira različne teme pa se Isabella zelo rada spogleduje. Tako se je zgodilo, da se je zapletla v razmerje z družinskim prijateljem in zdravnikom Edwardom Lainom. Prav vse dogodke pa si je vestno in natančno vpisovala v svoj dnevnik, ki je bil prava mala literarna umetnina.

Ali je bila njena dnevniška zgodba o razmerju z Edwardom resnica ali fikcija in plod njene bogate domišljije, bo ugotavljalo sodišče. Kajti dnevnik je prišel v moževe roke in, ko ga je prebral, se je odločil zahtevati ločitev. Isabellin greh je prevelik, da bi ji lahko oprostil. Na ta način pa bi si pogoltni mož, kakršen je Henry bil, lahko prigrabil tudi vso njeno premoženje, kar si ga že ni. Ni pomembno, da je bil sam dokazano nezvest. Imel je ljubico in z njo dve nezakonski hčeri. Isabelin greh je po viktorijanski dvoličnosti veliko večji, čeprav bi lahko šlo zgolj za njeno bujno domišljijo. Zanjo ni opravičila, viktorijanska žena mora biti možu pokorna, najsi bo on še tako strog in krut pa še nezvest povrhu. 

Skozi Isabellino zgodbo, ki se je dogajala sredi 19. stoletja, spoznamo tudi številne druge ločitvene primere, ki jih je pisateljica našla in preučila v različnih pisnih virih. Za Isabello se ni izšlo najbolje, vsaj kar se tiče financ, kajti vse kar je imela žena, je bila moževa last. Počasi pa se je začel sistem vendarle rahljati in parlament je sprejel kar nekaj zakonov, ki so olajšali ločitve in, ki so tudi ženskam dali pravico do lastnine, ki je samo njihova.

Piran, Arze

Kate Summerscale

 

Sramota gospe Robinson                                            

Zasebni dnevnik viktorijanske dame

Naslov izvirnika:  

Mrs Robinson's Disgrace                                        

The Private Diary of a Victorian Lady

Prevod:                                                                            

Maja Ropret

Založba Zala, Hlebce, 2014                                         

303 strani                     

"Podobno je avtorica zapisa v reviji Chambers trdila, da lahko mož s čezmerno oblastjo ženo ugonobi, da se v njej naseli sovraštvo do njega in sebe. Ženski slab zakon ne prinaša samo krivic, je menila, temveč jo iznakazi. Kot šibek satelit 'vseobvladujočega planeta'  svojega moža postane človek nemoči, indolence in usmiljenja vredne odvisnosti. Sčasoma 'si morebiti s trdnim prizadevanjem, prizadevanjem ob krvavih solzah, povrne potrpljenje in modrost in moč, a pohabljenih sil življenja ni moč nikdar več povsem obnoviti'. Kot 'bela krščanska sužnja mora stopati tiho, s pokorjenimi impulzi/... Na obrazu mora kazati umirjenost, četudi ji v nedrih kipijo ognjeni izbruhi Etne'. Nesrečna ženska, je napisala, v zakonu pogosto vztraja samo zato, ker ne bi prenesla ločitve od svojih otrok. Lahko jim izkazuje 'nenadkriljivo nežnost', vendar do njih sama zase nima nobene pravice, 'prav nikakršne'.

(Odlomek iz knjige, stran 68)

Piran 

Amanda Hampson, Oljčni sestri

Zgodba romana Oljčni sestri govori o življenju in preživetju italijanske družine, ki se je v iskanju boljšega življenja preselila iz Italije v Avstralijo.     

Italijanska družina, z dvema hčerkama, ni najbolje sprejeta med tamkajšnjimi domačini. Zaničujejo jih a glava družine se ne da tako zlahka. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, kar imajo viška pa prodajo na obcestni stojnici. Iz Italije jim je uspelo pretihotapit sadike oljk. Zasadili so jih in tekom let je nastal ogromen oljčnik a kaj, ko Avstralci ne marajo oliv. Šele čez mnoga leta, ko bo kmetijo prevzela vnukinja, bo oljčnik zaživel tako kot si je predstavljal in želel Franco, glava družine.

Glavna zgodba romana se vrti okoli sester. Starejša Isabelle, resna in preudarna ter mlajša Rosanna, živahna, zgovorna in pregnana. Sestri se odlično razumeta. Vse dokler se Isabella ne poroči z rudarskim strokovnjakom Jackom. Ko dobita hčerkico, se odselita s kmetije in sestri se nikoli več ne vidita in ne slišita.

Zakaj je tako in kaj se je zgodilo? Skrivnost oljčnih sester, kot so jima pravili vaščani, odkriva Isabellina hči Adrienne. Na zanemarjeno in opuščeno kmetijo se je naselila, ko je njeno donosno podjetje v Sidneyju propadlo in prisiljena je bila prodati tudi svoje razkošno stanovanje in avto, da je lahko plačala vse dolgove. Ne želi si živeti na kmetiji. Čim prej se želi vrniti v poslovni svet in si povrniti premoženje. A umirjeno vaško življenje, odkrivanje skrivnosti njene družine pa tudi postavni sosed Joe, vse to jo vse bolj prepričuje, da je mogoče njena sreča prav na domači kmetiji. 

Kakšna je skrivnost družine in kaj bo s kmetijo in ogromnim oljčnikom? Zelo berljiv roman poln emocij in truda kako obdržati skrivnosti pred zunanjim svetom. 😎   

Oljka

Amanda Hampson 

Oljčni sestri

Naslov izvirnika:

The Olive Sisters

Prevod:

Diana Ramšak

Založba Miš, Dob pri Domžalah, 2008

Zbirka Srebrne niti

307 strani                                             

"Moje življenje je zelo drugačno od tistega, ki sem si ga zamišljala. Ni glamurja in nihče me ne občuduje zaradi dela (večinoma je dolgočasno in naporno). Denarja ni na pretek. Včasih se mi zdi, da je vse skupaj pretežko. Čeprav ni kot v pravljici, so vseeno dnevi, ki so popolni. Srake veselo kričijo, jutranja kavica je božanska in srebrnkasti listi oljk se bleščijo v soncu. Ob večerih si z Joejem zakuriva v kaminu in si privoščiva kozarček rdečega. V mojem življenju so ljudje, ki jih imam rada. Vem, da je to moj dom, in prvič v življenju se počutim varno. Končno sem se osvobodila ujetništva nesreče."

(Odlomek iz knjige, stran 295)

 

Vrtnice

Amy Chua, Bojna pesem mame tigrice

Roman Bojna pesem mame tigrice, je resnična zgodba o vzgoji otrok na kitajski način. Avtorica Amy Chua živi v Ameriki, kamor se je priselil že njen oče. Poročila se je z ameriškim židom in imata dve hčeri. Kljub življenju v ameriškem okolju se je odločila, da bo svoji hčerki vzgajala na kitajski način.

Glavni zvezdi romana, poleg mame Amy, sta hčerki Sophie in Lulu, ki sta dodobra izkusili dobre in slabe strani tovrstne vzgoje. Že v rani mladosti sta začeli igrati klavir. Da pa ne bi prihajalo do rivalstva in ljubosumja med njima, je mama določila, da bo mlajša Lulu poslej igrala na violino. Hočeš nočeš, Lulu ni vprašala ali bi, Lulu je morala skozi leta peklenskih violinskih vaj. 

Enako se je godilo tudi Sophie. Vse je bilo podrejeno enemu cilju. Vsaka mora biti popolna pri igranju svojega inštrumenta, sprejemljiva je samo odličnost in osvajanje zlatih medalj na tekmovanjih. 

Vse izven šolske dejavnosti, celo druženja s sošolkami je za mamo samo izguba časa. Družina je veliko potovala. Če kdo misli, da sta si dekleti lahko oddahnili od muziciranja, se globoko moti. Violino je bilo lahko prenašati s seboj. S klavirjem je to malo težje. Zato se je mama tigrica vedno pozanimala ali imajo v hotelu tudi klavir ali vsaj v bližini hotela. Vaje, vaje, vaje ... Trdo delo in osredotočenost na cilj. Taka je kitajska vzgoja in taka je kitajska mati. Otroka mora pripeljati do uspehov in pri tem vztrajati kljub temu, da ji otrok nasprotuje. 

Sophie se je prilagodila pravilom in navodilom. Mama z njo ni imela težav. Lulu pa je bila iz drugačnega testa. Pogovori med njo in mamo so bili eno samo vpitje in kričanje. Lulu je imela rada violino. Igrala je dobro, bila je uspešna in tudi nagrajena. Toda na kitajskega načina vzgoje ni želela več sprejemati. Uprla se je in se odločila, da ne bo več igrala violine. Začela bo igrati tenis. Je lahko šok za kitajsko mati še večji! Lahko 😎

Zelo zanimiva zgodba, da lahko otroka že v rani mladosti vprežeš v tako trdo delo. Amy je to do neke mere uspelo. Obe hčerki sta bili uspešni. A ko se je ena uprla, je tudi Amy sprevidela, da je mogoče "malce" pretiravala.

Amy Chua

Bojna pesem mame tigrice

Naslov originala:

Battle Hymn of the Tiger Mother

Prevod:

Mateja Črv Sužnik in

Miha Sužnik

Založba Zala, Hlebce, 2012

248 strani

'Medtem ko je tipična zahodnjaška mama preokupirana z nogometom, kitajska mama verjame:

1. da je šolsko delo vedno na prvem mestu,

2. da je minus 5 slaba ocena,

3. da mora biti njihov otrok v matematiki dve leti pred svojimi sošolci,

4. da ne smeš v javnosti nikoli pohvaliti svojih otrok,

5. če se kdaj vaš otrok ne strinja z učiteljem ali s trenerjem, moraš zmeraj stopiti na stran učitelja ali trenerja,

6. da se otrokom lahko dovolijo samo tiste dejavnosti, v katerih bo lahko osvojil medaljo, in

7. da mora biti medalja zlata.' 😎

(Odlomek iz knjige, stran 15)

Nevidna nit, Laura Schroff in Alex Tresniowski

Nenavadna a resnična zgodba o prijateljstvu med enajstletnim dečkom, ki ima zelo veliko družino, toda kljub temu je bolj ali manj prepuščen ulici in beračenju ter uspešni strokovnjakinji za trženje.

Ko se je Laura Schroff nekega dne odpravila v službo, jo je na ulici ogovoril mali deček in jo prosil za nekaj drobiža. Sprva ga je ignorirala in se je odpravila naprej. Po nekaj korakih pa jo je nevidna nit potegnila nazaj. Vprašala je dečka ali je lačen. Ker je seveda bil, ga je odpeljala v McDonalds, kjer si je lahko naročil kar si je želel. Mali, suhljati deček, Maurice, ni mogel verjeti, da je toliko hrane naročeno samo zanj. Laura pa ni mogla verjeti, da je z dečkom, ki ga je videla prvič, sedela v restavraciji, jedla in se pogovarjala. A neka nevidna nit ju je povezala in ju združila vse do današnjih dni.

Maurice je živel z mamo, babico, sestrama in številnimi strici v eni sami sobi. Jedel je, ko mu je in kadar mu je kdo kaj dal. Če ga zvečer ni bilo doma, ga ni nihče pogrešal. Družina je bila zasvojena z mamili, drogo so tudi preprodajali. Otroci so morali že zgodaj znati poskrbeti zase.

Laura je uspešna tržnica. Živi le nekaj ulic stran, a tam je življenje povsem drugačno. Zdaj ji nič ne manjka, če odštejemo željo po družini in otrocih. A v otroštvu tudi njej ni bilo lahko. Odraščala je s sestrama in bratoma. Imeli so ljubečo mamo in očeta alkoholika. V pijanem stanju jim je zelo zagrenil življenje. Še posebej pa se je spravljal na mamo in starejšega brata.

Zaradi tega je Laura vedela kaj pomeni živeti ob zasvojencu. Razumela je Maurica čigar zgodbo je sestavljala po koščkih. Družila sta se vsak ponedeljek. Laura ni hotela biti njegova mama, saj je mamo že imel. Bila mu je prijateljica, podpirala ga je, mu nudila osnovne življenjske potrebščine in ga s svojim početjem in zgledom skušala usmeriti na pravo pot.

Maurica je odpeljala na obisk h svoji sestri. Z možem sta imela tri otroke in živeli so v veliki hiši. Tam je Maurice opazoval očeta družine. Kako je znal ljubeče potolažiti svoje otroke, ko so jokali. Brez udarcev in vpitja, česar je bil vajen sam. Zelo ga je navdušila in presenetila soba z ogromno mizo. V njej so se družili, pogovarjali in jedli. Česa takega še ni videl. Prisegel si je, da bo tudi on imel tako veliko mizo, ko odraste in bo imel svojo družino. Od takrat je preteklo veliko vode, veliko se je zgodilo z njim in z Lauro, a mizo je naposled le imel. 😊

Vrtnica Prešeren, Botanični vrt Ljubljana

Laura Schroff in Alex Tresniowski
Nevidna nit

Naslov izvirnika:
An Invisible thread

Prevod:
Mojca Svetičič

Založba Učila, Tržič, 2017
247 strani



"V Annettini hiši je bilo veliko stvari, ki jih Maurice kar ni mogel dojeti. Soba, namenjena samo gledanju televizorja? Pralni in sušilni stroj? Kopalnica v pritličju in še dve v nadstropju? Najbolj od vsega pa ga je begala jedilnica, ki je bila namenjena zgolj sedenju, pogovarjanju in obedom. Maurice je živel v sobi, v kateri je bilo od šest do dvanajst ljudi. Če je v njej sploh jedel, je to delal na mestu, kjer je bil, ko mu je nekdo dal hrano."
(Odlomek iz knjige, stran 113)

Naslednje leto v Havani, Chanel Cleeton

Roman Naslednje leto v Havani je dvoplastna ljubezenska zgodba, ki se dogaja v različnih obdobjih in različnih, a kljub temu zelo podobnih, družbenih ureditvah na Kubi.

Prva zgodba se dogaja leta 1959. Družina Perez ima podjetje za predelavo sladkorja, ki jim prinaša bogastvo in lagodno življenje. So podporniki predsednika, generala Batiste, zato jim za razliko od večine Kubancev, ne manjka ničesar. Pet hčera živi v razkošju in njihov največji problem je, kaj obleči za večerno zabavo. Razen njihovega brata, se nobeni niti ne sanja, da se okoli Havane zbirajo uporniki, ki želijo odstraniti tiranskega predsednika in prevzeti oblast.

Nekega večera se sestre na skrivaj odpravijo na zabavo, na katero jih starši nikakor ne bi pustili. Tam Elisa spozna Pabla. To srečanje ji življenje postavi na glavo. Prijazen in simpatičen fant ni samo pravnik in odvetnik. Spada med revolucionarje in Castrove podpornike, zaradi česar ga je izobčila celo lastna družina. Kljub temu se med njima razvije ljubezen in večkrat se naskrivaj srečujeta. Elisa zanosi, kmalu za tem pa izve, da so Pabla v gorah ubili.

Na Kubi oblast prevzamejo uporniki s Castrom na čelu. Zagovarjal je spremembe, obljubljal svobodo, demokracijo in poštene volitve. V praksi pa se je med drugim lotil tudi nacionalizacije podjetij. Bogatim je vzel vse, tako da so bili vsi na ničli, vsi enaki, razen njega, ki je živel kot kralj.

Družina Perez se odloči čim prej zapustiti vse kar so do tedaj poznali. Naselijo se na jug Floride. Ni daleč od ljubljene Kube, po morju samo dobrih sto štirideset kilometrov, a vendar povsem drug svet.

Leta 2017. se zgodba skoraj v celoti ponovi. Tokrat je v glavni vlogi Elisina vnukinja Marisol. Babica je nepričakovano umrla. Marisol ji je obljubila, da bo njen pepel raztrosila na Kubi, kot si je Elisa vedno želela. Kot novinarka se tja odpravi pod pretvezo, da bo pisala članek o Kubi. Prebiva pri Elisini stari prijateljici. Z njenim sinom raziskujeta lepoto Havane in Kube. Marisol počasi odkriva družinske skrivnosti, ki jih Elisa nikoli ni omenila. A skrivnosti ima tudi fant v katerega se je zaljubila. Na koncu mora rešiti sebe in njega. Ji bo uspelo 😎

Zanimiv in berljiv roman. Skozi ljubezenski zgodbi spoznamo tudi lepoto Kube, njeno zgodovino, menjavo oblasti, vendar za ljudi se ni kaj dosti spremenilo. Prišli so z dežja pod kap. Roman Naslednje leto v Havani, je prvi kjer sem prebrala negativni zapis o legendarnem revolucionarju Che Guevari.

Chanel Cleeton
Naslednje leto v Havani

Naslov izvirnika:
Next year in Havana

Prevod:
Maja Lihtenvalner

Založba Učila, Tržič, 2020
362 strani


"Zgodovina Kube je zgodovina bojev in razprtij. Ko smo bili otroci, so nam večino zamolčali, ampak obrise smo vseeno slutili, plazili so se čez zidove in ograje. Batista je bil krut predsednik. Rad je imel sladkor, rad je imel denar, ki je pritekal v našo državo z druge strani morja, ni pa imel rad kubanskega naroda. Hotel je biti kralj ljudstvu, ki ni hotelo, da mu kdo vlada."
(Odlomek iz knjige, stran 166)

Piran s pogledom na Trst

Mogočni Ambersonovi, Booth Tarkington

Zgodba romana Mogočni Ambersonovi se prične v letu 1873. Družinska saga pripoveduje o treh generacijah bogate ameriške družine, ki živi in raste z majhno vasico Midland.

Major Amberson si v vasi postavi veličastni dvorec z veliko plesno dvorano in vsemi arhitekturnimi atributi 19. stoletja, ki jih premore ameriški jug, razgiban tloris, kupole in terase. Uredi tudi avenijo ob katero postavi Neptunov vodnjak s številnimi kipi.

Majorjeva žena je umrla, ima pa tri odrasle otroke, dva sinova in hčer Isabel. Glavna zvezda romana je njegov vnuk in oboževani Isabelin sin George Amberson Minofer.

George je bil že od malih nog predrzen in brezobziren fant. Ali je bilo po njegovo ali pa ni bilo nič. Divjal je s svojim ponijem po vaških cestah in rušil vse pred seboj kar se mu je postavilo na pot. Z leti so se stvari za okolico, kar se tiče mladega Georgea, samo še poslabševale. Postal je ošaben in poln samega sebe. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se mu je to zdelo popolnoma prav in v redu. Tako mora biti, saj on je vendar član najbogatejše in najpomembnejše družine v Midlandu in temu primerno se morajo drugi temu podrediti. Mama Isabel ga je oboževala in v njem je videla samo angela, kar je v delčku sebe morda tudi bil, vsaj do nje se je obnašal lepo in tudi on je njo oboževal. Ded je finančno podpiral oba in vnuku je izpolnil prav vsako željo.

Zadeve pa se malce spremenijo, ko v Midland, ki se iz vasi vse bolj spreminja v rastoče mesto, prispe Lucy Morgan s svojim očetom, za katerega se izkaže, da pozna družino in še posebej Isabel, že od prej. Med mladima takoj preskoči iskrica a kaj, ko so razlike v dojemanju življenja med njima ogromne. Ko ga Lucy vpraša s čim se bo ukvarjal v življenju, ji odgovori: "Rad bi križaril z jahto." Ko se njen oče in ovdovela Isabel čedalje bolj zbližujeta, George poseže vmes in drastično spremeni življenja vsem vpletenim. Na boljše ali na slabše!

BoothTarkington
Mogočni Ambersonovi

Naslov izvirnika:
The magnificent Ambersons

Prevod:
Matejka Križan

Založba LYNX, Juršinci, 2019
340 strani


'Obiskovalec mesteca je bil prav gotovo deležen še dodatnih razsvetlitev, obstajala je namreč zabava, ki je nihče ni smel zamuditi - prav vsakogar so popeljali na kratko vožnjo po mestu, četudi je gost moral najeti vprego in je vrhunec izleta predstavljal Ambersonov dvorec.'
(Odlomek iz knjige, stran 14)

Booth Tarkington je bil ameriški pisatelj in dramatik. Rodil se je 29. julija 1869. v Indianapolisu. V istem mestu je tudi umrl 19. maja 1946. Na začetku 20. stoletja je bil med največjimi pisatelji v Ameriki. Njegovi romani so se večkrat pojavili na lestvici bestsellerjev.  Za svoj roman Mogočni Ambersonovi, ki je izšel leta 1918, je že naslednje leto 1919. prejel Pulitzerjevo nagrado. (britannica.com)

Čisto običajna družina, Mattias Edvardsson

Čisto običajna družina, oče Adam Sandell je pastor, mama Ulrike je uspešna odvetnica in hči Stella je bolj ali manj uspešna najstnica, vse dokler je ne obtožijo umora prijatelja in ljubimca, ki ga označijo tudi za psihopata, tridesetletnega Chrisa Olsena.

Švedski pisatelj Mattias Edvardsson je tudi profesor psihologije. V svojem romanu 'Čisto običajna družina', se loti tudi psihološke obravnave medsebojnih odnosov družinskih članov.

Družina Sandell živi v idiličnem mestu Lund, na skrajnem jugu Švedske. Koliko se med seboj poznajo! Mama se posveča svoji advokatski karieri, zaradi katere je večino časa v Stockholmu. Za Stello v glavnem skrbi oče. V mlajših letih je čas preživljala z očetom pastorjem, v cerkvi.

Stella je bila od nekdaj nenavaden otrok. Čeprav ji učenje ni delalo težav pa se je težko sprijaznila s pravili strogega reda, ki niso dopuščala nobene samostojnosti. Tudi z drugimi otroci se je težko spoprijateljila. Njena edina prijateljica, ki jo je razumela in sprejela tako kot je, je bila Amina. Skupaj sta trenirali rokomet in bili zelo uspešni. Toda Stella se je naveličala trenerjevih ukazov in je igranje rokometa opustila.

Dekleti se še vedno družita. Zdaj sta stari devetnajst let in skupaj pohajkujeta tudi po lokalih in diskotekah. Zabava mora bit. Pogovarjata se o fantih in se nedolžno spogledujeta. Vse dokler v nekem lokalu ne naletita na nekoliko starejšega šarmerja Chrisa. Ta v svoje osvajalske mreže uspešno zapelje obe. Nekega dne pa ga najdejo zabodenega. Nekdo ga je umoril in vse sledi kažejo na Stello, ki jo aretirajo in zaprejo.

Starša sta pretresena, ne moreta verjeti, da se jim kaj takega dogaja, saj oni so ja čisto običajna družina. Toda sodni mlini so se zagnali in potrebno je rešiti kar se rešiti da.

Izredno napet in berljiv psihološko, kriminalni roman, kjer lahko bralci samo molimo, da dekleti nimata nič z umorom psihopata. 😎

Mattias Edvardsson
Čisto običajna družina

Naslov originala:
En helt vanligfamilj

Prevod:
Danni Stražar

Založba Učila, Tržič, 2019
447 strani





"Stella Sandell je utemeljeno osumljena umora."
'Noben starš ne verjame, da bo kdaj slišal ime svojega otroka, izgovorjeno v takem kontekstu. Nihče, ki mu je otrok ležal na prsih in brcal z miniaturnimi nožicami ter z brbotajočim smehom, si tega ne bi mogel predstavljati. Zgodi se drugim. Ne nama. 
Nimava težav z zasvojenostjo, sva akademika z visokimi prihodki. Dobrega zdravja sva, telesno in duševno. Nismo neurejena družina z obrobja in finančnimi težavami.
Bili smo čisto običajna družina. Ne bi smela sedeti tukaj. A sva vseeno sedela.'
(Odlomek iz knjige, stran 70.)

Mattias Edvardsson se je rodil leta 1977. Živi v bližini mesta Lund, kamor je postavil dogajanje svojega romana Čisto običajna družina. Je švedski pisatelj in profesor psihologije in švedskega jezika na srednji šoli. Ukvarja se tudi s petjem v punk skupini in treniranjem nogometa. (Vir: mattiasedvardsson.se)