Erle Stanley Gardner - Jezna žalovavka

 

Slavni odvetnik Perry Mason si je vzel nekaj dni in se odpravil na zasluženi oddih. Njegova pomočnica Della Street pravi, da je najverjetneje bolan. Dopust ni na njegovem seznamu priljubljenih dejavnosti.

Nekaj dni bivanja v idilični pokrajini ob jezeru, mir in svež zrak in Perryja se je začel lotevati dolgčas. A ne za dolgo. Nekega dne na njegova počitniška vrata potrka Bella Adrian.

V hiši ob jezeru, nedaleč od Belline, so našli umorjenega sina bogatega bančnika. Arthur Cushing je bil razvratnež, ki je v svojo počitniško rezidenco vabil dekleta na večerje in filmske predstave. V noči, ko so ga umorili je bila na eni takih večerij Beellina hči Carlota. 

Bello je sredi noči zbudil ženski krik in strel. Ko je videla, da hčerkinega avtomobila ni v garaži, je bila njena prva misel, da se ji je zgodilo nekaj strašnega. Odvihrala je v Arthurjevo kočo. Našla je njegovo truplo in polno razbitega stekla. V strahu, da je za umor kriva Carlotta, je pomila in pospravila kozarce in vse kar bi bilo obremenilno za hčerko.

Nasproti Arthurjeve koče je stanoval Sam Burris. Tudi njega je zbudil krik in skozi svoje okno je z daljnogledom lahko videl kaj se dogaja. A na žalost je videl samo Bello. Sam je bil lastnik zemljišča, ki ga je s prevaro kupil Arthur. Zagotavljal mu je, da bo na zemljišču kmetoval. Kasneje se je izkazalo, da želi ob jezeru postaviti velik hotel. Zamera je bila ogromna.

Bella Adrian postane glavna osumljenka. Veliko srečo ima, da njeno obrambo prevzame Perry Mason in ekipa detektivov s katero redno sodeluje. Ni dileme, da Perry reši primer. Čeprav je vse kazalo na Carlotto in kasneje na Bello je ena malenkost, ki jo je večina spregledala, razkrila pravo morilko ali pa je bil to morilec 😎

Stari dobri Perry Mason. Vedno me navduši. Upam, da se najde slovenska založba in ponovno izda celo zbirko o njegovih primerih. 

Ocena: 4,5/5

Na vrtu v Bovcu

Erle Stanley Gardner

Jezna žalovavka

Naslov izvirnika:

The case of the angry mourner

Prevod:

Veno Taufer

Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1965

152 strani

"Ne, ni me vprašal," je rekel Burris. "Če bi me vprašal, bi povedal, ker pa me niso vprašali, nisem povedal. V mislih sem se odločil, da bom povedal po resnici, če me bodo to vprašali, nisem pa nameraval tega povedati sam od sebe. Gospa Adrian je moja soseda. Lahko, da je bila tam, ni pa ona ubila Arthurja Cushinga in mislim, da tudi zakričala ni ona. Ona je ..." (Odlomek iz knjige, stran 113)

Bohinjsko jezero

Erle Stanley Gardner - Krivoprisežna papiga

John Grisham - Bratovščina

 

Bratovščina, ameriškega pisatelja Johna Grishama, so trije sodniki, zaprti v zveznem zaporu Trumble, na Floridi. Zaprti so, ker so jih zalotili pri nečednih poslih. Milo rečeno. V bistvu sta sodnika s pravno izobrazbo samo dva, tretji je mirovni sodnik, ki je svojo funkcijo pridobil z glasovi ljudi, ki so že nekaj časa na pokopališču. 😎

Trojica je, z dovoljenjem zaporniških oblasti, vodila sodišče v zaporu. Sestajali so se enkrat tedensko in razsojali o nesoglasjih, prepirih in sporih med zaporniki.

Glavni sodnik je bil že omenjeni mirovni sodnik Joe Roy Spicer. Možakar je bil res brez pravne izobrazbe, imel pa je zdravo pamet in ogromno idej za prevare, da o stavah niti ne govorimo. Njegov zadnji podvig je bil, ko je pri cerkveni tomboli v svoj žep pospravil večji del dobička.

Finn Yarber je bil glavni sodnik na kalifornijskem vrhovnem sodišču. Pri utaji davkov je bil neuspešen. 😎

Hatler Beech je bil zvezni sodnik v Teksasu. Pod vplivom alkohola je povzročil prometno nesrečo v kateri sta umrla dva mlada človeka. 

Kljub delu, ki so si ga naložili, ima Bratovščina časa na pretek. Tako se domislijo prevare, s katero se je moral na koncu ukvarjati tudi sam direktor CIA. V reviji za homoseksualce, so objavili oglas. V njem mladenič išče stike z moškimi srednjih let, tam med 40 do 50. za dopisovanje in morebitno druženje. Njihova ponudba je padla na plodna tla saj so dobili kar nekaj pošte. Iskali so poročene in bogate moške, ki so svoja nagnjenja skrivali. Po nekaj pismih so imeli dovolj dokazov za izsiljevanje. Če ne plačaš, te bomo razkrili. Pri prevari jim pomaga njihov odvetnik. Prenaša pošto med zaporom in pošto. Odpre bančni račun na Bahamih. Posel je bolj uspešen kot so upali. 😎

Vse dokler se v njihovo mrežo ne ujame velika riba. Kongresnik iz Arizone, sicer dovolj bogat, a ločen. Bratovščina je skoraj opustila dopisovanje z njim, ko so ugotovili, da je kongresnik Aaron Lake pravkar postal glavna zvezda predsedniške kampanje. Njegove možnosti za izvolitev so iz dneva v dan večje. Bratovščina se vrne v igro, a v igri je zanje neznani igralec, ki je izredno trd oreh. Kdo bo zmagovalec 😎

Ocena: 4,5/5

Jesenska

John Grisham

Bratovščina

Naslov izvirnika:

The Brethren

Prevod:

Ferdinand Miklavc

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001

Zbirka Oddih

294 strani

'Trevor je spil cel vrč kave in se streznil. Nato je pričel vleči skrbno načrtovane poteze. Pripravljati se je začel že v trenutku, ko je zapustil Trumble. Predvideval je, da ga opazujeta, pomagajo jima fantje v belem kombiju. Na voljo imajo vse mogoče naprave in igračke, mikrofone in stenice. Wes in Chap znata vse to zagotovo zelo dobro uporabljati. Z denarjem nimata težav. Dopovedoval si je, da zagotovo vesta prav vse, pustil domišljiji prosto pot in si predstavljal, da sta vedno slišala sleherno besedo, mu sledila na vsakem koraku in v vsakem trenutku natančno vedela, kje je.'  (Odlomek iz knjige, stran 219)

Peš pot ob Koritnici - 14 etapa Juliana Trail, Bovec - Log pod Mangartom

John Grisham - Obračun

John Grisham - Velika prevara

John Grisham - Velika prevara

 

John Grisham se v svoji pravniški kriminalki loti velike prevare, ki sicer ni nezakonita, je pa, zelo milo rečeno,  moralno sporna. 

Hinds Rackley je zelo zaposlen moški srednjih let, ki ima v lasti kar nekaj pravnih fakultet. Z osupljivimi zgodbami posameznikov o uspehu in velikih zaslužkih, vabijo mlade ljudi k vpisu na študij prava. Njegove fakultete so tretje razredne ustanove in so prava tovarna diplom. Študentje se naučijo bolj malo, zato pa si nakopljejo goro dolgov v obliki študentskih posojil.

Rackley, banka in fakultete s študentskimi posojili služijo milijone $. Kako bodo študentje vrnili posojila, ne briga nikogar. Glavno da je vpis čim večji in tako peščica ljudi pospravi večino proračunskih sredstev, ki jih država nameni za posojila.

Veliko prevaro raziskuje študent zaključnega letnika prava Gordon Tanner, ki ga prijatelji kličejo Gordy. Vse kar je odkril zapisuje na panoje, ki jih je prilepil na steno, vse to pa ima tudi na USB ključu. Ob spoznanju kaj počnejo in da s svojo izobrazbo ne bo dobil zaposlitve in da dvesto tisoč $ študentskega dolga ne bo mogel nikoli odplačati, se vse bolj pogreza v brezno depresije. Njegovi prijatelji Mark, Todd in Zola, mu poskušajo pomagati, a so pri tem neuspešni. Gordy skoči z mostu v reko Potomac in tako na krut način konča svojo agonijo.

Pretreseni prijatelji se poglobijo v Gordyjeve raziskave in pridejo do nenavadne odločitve, take nezakonite. Tik pred diplomo, se odločijo zapustiti študij. Podali se bodo v odvetniške vode kljub temu, da nimajo licence. Mark in Todd obiskujeta zakotna sodišča kjer sodbe o vožnji pod vplivom alkohola in podobne zadeve, potekajo kot po tekočem traku. Odvetniki svoje stranke, da ne rečem žrtve, najdejo kar na hodnikih sodišča. Nihče jih ne vpraša ali imajo odvetniško licenco. Tako se prijatelja odločita, da imata dovolj znanja za zastopanje in nekaj časa jima gre kar dobro. 

Zola je pri pridobivanju strank manj uspešna. Prestrašena je in to kar počnejo ji ni prav nič všeč. Poleg tega pa so njeni starši in brat kot nezakoniti priseljenci iz Senegala že nekaj časa v centru za pridržanje in po šestindvajsetih letih nezakonitega bivanja v Ameriki, čakajo na izgon v državo, ki so jo starši že zdavnaj pozabili. Zola je rojena v Ameriki in ima ameriško državljanstvo, kar pa ni zagotovilo, da se oblasti ne "zmotijo" in deportirajo tudi člana družine, ki ima urejene papirje.

Trojica, predvsem pa Mark in Todd se vse bolj pogreza v prevare, ki jih rešujeta z novo prevaro. Njuna domišljija ne pozna meja. Lotita se tudi večjega primera zdravniške napake. Ker sta primer zelo površno preučila, je ta po njuni krivdi zastaral. Prislužila sta si tožbo za hudo malomarnost v višini 25 milijonov $, poleg tega še zvezna vlada zahteva plačilo dolga za vse tri v znesku 600 tisoč $, išče ju veliko jeznih strank pa tudi odvetniška zbornica je začela preiskavo goljufije.

Ne preostane jima drugega kot da izgineta, a še prej bosta od preveč podjetnega Rackleya dobila par milijonov $ za nov začetek na drugem koncu sveta. Tako sta se odločila. Jima bo uspelo? Za petami so jima trume prevaranih, a tudi štirje prijatelji so bili grdo prevarani in eden od njih je mrtev.

Zelo dober razplet in konec Velike prevare. Všeč mi je. 😊

Ocena: 4,5/5

John Grisham

Velika prevara

Naslov izvirnika:

The rooster bar

Prevod:

Ana Mestek

Založba Učila, Tržič, 2019

377 strani

'Bolj ali manj so praktično vsi Markovi znanci verjeli, da je (1) Foggy Bottom podpovprečna izobraževalna ustanova, ki (2) preveč obljublja, (3) zaračuna preveč denarja in (4) spodbuja prevelika zadolževanja, medtem ko (5) sprejema preveč povprečnih študentov, ki res niso imeli česa iskati na pravni fakulteti in so bili (6) preslabo pripravljeni na pravosodni izpit ali pa (7) preneumni, da bi ga naredili.' (Odlomek iz knjige, stran 10)

Palača na Jesenicah, v kateri je danes sodišče, je bila zgrajena leta 1932. Načrt je izdelal arhitekt Josip Costaperaria.

John Grisham - Obračun

Amanda Hampson, Oljčni sestri

Zgodba romana Oljčni sestri govori o življenju in preživetju italijanske družine, ki se je v iskanju boljšega življenja preselila iz Italije v Avstralijo.     

Italijanska družina, z dvema hčerkama, ni najbolje sprejeta med tamkajšnjimi domačini. Zaničujejo jih a glava družine se ne da tako zlahka. Ukvarjajo se s pridelavo zelenjave, kar imajo viška pa prodajo na obcestni stojnici. Iz Italije jim je uspelo pretihotapit sadike oljk. Zasadili so jih in tekom let je nastal ogromen oljčnik a kaj, ko Avstralci ne marajo oliv. Šele čez mnoga leta, ko bo kmetijo prevzela vnukinja, bo oljčnik zaživel tako kot si je predstavljal in želel Franco, glava družine.

Glavna zgodba romana se vrti okoli sester. Starejša Isabelle, resna in preudarna ter mlajša Rosanna, živahna, zgovorna in pregnana. Sestri se odlično razumeta. Vse dokler se Isabella ne poroči z rudarskim strokovnjakom Jackom. Ko dobita hčerkico, se odselita s kmetije in sestri se nikoli več ne vidita in ne slišita.

Zakaj je tako in kaj se je zgodilo? Skrivnost oljčnih sester, kot so jima pravili vaščani, odkriva Isabellina hči Adrienne. Na zanemarjeno in opuščeno kmetijo se je naselila, ko je njeno donosno podjetje v Sidneyju propadlo in prisiljena je bila prodati tudi svoje razkošno stanovanje in avto, da je lahko plačala vse dolgove. Ne želi si živeti na kmetiji. Čim prej se želi vrniti v poslovni svet in si povrniti premoženje. A umirjeno vaško življenje, odkrivanje skrivnosti njene družine pa tudi postavni sosed Joe, vse to jo vse bolj prepričuje, da je mogoče njena sreča prav na domači kmetiji. 

Kakšna je skrivnost družine in kaj bo s kmetijo in ogromnim oljčnikom? Zelo berljiv roman poln emocij in truda kako obdržati skrivnosti pred zunanjim svetom. 😎   

Oljka

Amanda Hampson 

Oljčni sestri

Naslov izvirnika:

The Olive Sisters

Prevod:

Diana Ramšak

Založba Miš, Dob pri Domžalah, 2008

Zbirka Srebrne niti

307 strani                                             

"Moje življenje je zelo drugačno od tistega, ki sem si ga zamišljala. Ni glamurja in nihče me ne občuduje zaradi dela (večinoma je dolgočasno in naporno). Denarja ni na pretek. Včasih se mi zdi, da je vse skupaj pretežko. Čeprav ni kot v pravljici, so vseeno dnevi, ki so popolni. Srake veselo kričijo, jutranja kavica je božanska in srebrnkasti listi oljk se bleščijo v soncu. Ob večerih si z Joejem zakuriva v kaminu in si privoščiva kozarček rdečega. V mojem življenju so ljudje, ki jih imam rada. Vem, da je to moj dom, in prvič v življenju se počutim varno. Končno sem se osvobodila ujetništva nesreče."

(Odlomek iz knjige, stran 295)

 

Vrtnice

353. člen kazenskega zakonika, Tanguy Viel

Moderni roman, 353. člen kazenskega zakonika, ki ga je napisal francoski pisatelj Tanguy Viel, ima zelo moderno, novodobno in tudi aktualno zgodbo. V ospredju je velika gradbena prevara, v kateri so opeharili male ljudi, jim vzeli denar za stanovanja, ki jih niso nikoli zgradili pa tudi denar so veselo zapravili za svoje luksuzne potrebe. In kar je najhujše, tem sleparjem se je zdelo, da ne delajo nič narobe. 😎

Zgodba je napisana večplastno in s časovnimi preskoki. Začne se z najdbo trupla v morju. Gre za Antoina Lazeneca, ki je opetnajstil številne prebivalce Bresta in jih pahnil v revščino. Pripoveduje jo osumljenec umora, ki je z utopljencem skupaj ribaril, Martial Kermeur, sodniku, ki ga zaslišuje. Kermeur je bil oskrbnik starega gradu in parka, s čudovitim pogledom na morje, v francoski Bretanji. Pred vhodom v park je bila manjša hiša v kateri je živel z ženo in sinom. Ko je ta odšla, sta v hiški ostala sama s sinom. 

Na ta čudoviti a zanemarjeni in zapuščeni stari grad, je vrgel oko nepremičninar, gradbenik in bog vedi kaj še vse, Antoin Lazenec. Ljudem je pompozno predstavil veliki projekt s stanovanji in kopališkim centrom, parkom, da o razgledu na morje niti ne govorim. Izkaže se, da je podli slepar. Od obljubljenega je ostal samo pogled na morje. Opeharjeni so bili delavci arzenala, ki so jih odpustili in so dobili kar lepo odpravnino. Nekateri so si kupili čoln in z njim ribarili, precej pa jih je nasedlo Lazenecu. Tudi naš osumljenec Kermeur. Še najslabše pa se je zgodilo županu, ki je mrhovinarja tudi pripeljal do gradu in mu za velikopotezni načrt namenil kar nekaj milijonov frankov. Da je nesreča še večja, denar ni bil njegov, vzel ga je iz mestne blagajne, v upanju, da bo mestu pomagal do blaginje. Nesreče in sramote ni prenesel, storil je samomor.

Kermeur se je pred sodnikom razgovoril kot pri spovedi. Številni so bili prizadeti, tudi njegov sedemnajstletni sin Erwan, ki je hotel maščevati očeta in pristal v zaporu.

Kako se bo odločil sodnik! Bo Kermeurja obtožil umora in ga poslal v zapor ali pa bo uporabil 353. člen kazenskega zakonika, ki mu omogoča, da v zadevi odloči po zdravi kmečki pameti!

Tanguy Viel
353. člen kazenskega zakonika

Naslov originala:
Article 353 du Code penal

Prevod:
Aleš Berger

Cankarjeva založba Ljubljana, 2019
Moderni klasiki
122 strani

'353. člen kazenskega postopka: zakon ne zahteva od sodnikov, da pojasnijo, kaj jih je prepričalo, ne predpisuje pravil, od katerih bi bili odvisni zanesljivost in neizpodbitnost pričevanja, predpisuje pa jim, da se v tihi zbranosti vprašajo in skušajo s čisto vestjo dognati, kakšen vtis so na njih naredili dokazi, predloženi zoper obtoženca, in tisti v njegovo obrambo. Zakon jim nalaga le to vprašanje, ki zaobsega vse njihove dolžnosti; Ste v sebi globoko prepričani?'
(Roman, 353. člen kazenskega zakonika, stran 110)

Francoski pisatelj Tanguy Viel, se je rodil 27. decembra 1973. v mestecu Brest, kamor je tudi umestil dogajanje zgoraj omenjenega romana 353. člen ...