Zgodba romana Razblinjajoča se polovica, ameriške pisateljice Brit Bennett, se dogaja sredi 20. stoletja in zajema celih petdeset let dolgo obdobje, v katerem se odvija življenje družinskih članov. Zgodba pripoveduje o dvojčicah Vignes, njunih družinah in njunih hčerkah. Ena je bele polti, druga je črna kot oglje. Črnci in belci se še vedno ne mešajo. Vsak v svoji vrsti čakajo za nakup vstopnice za kino in vsak vstopa skozi vrata, ki so namenjena določeni rasi.
V takem družbenem ozračju odraščata dvojčici Vignes. Kljub temu, da se po videzu ne razlikujeta od belcev, se poslušno postavita v vrsto za temnopolte, za kar se tudi imata.
Nekega dne, še pred osemnajstim rojstnim dnevom, se odločita, da bosta pobegnili. Odideta v večje mesto in na njuno srečo dobita zaposlitev v pralnici. Njuni domači in vaščani so bili prepričani, da se bosta prav kmalu vrnili.
Desiree se po nekaj letih res vrne v rojstno hišo k materi. Z njo je tudi njena hčerkica Jude, ki je črne polti. Vaščani so osupli in zopet prerokujejo, da več kot mesec dni ne bo ostala doma. Stella, tista, ki je bolj umirjena in plašna, je zbežala tudi od Desiree in uresničila svoje večne sanje. Že večkrat se je pretvarjala, da je belka in vstopila v veleblagovnico ter si tam ogledovala čudovite predmete. Sanjarila je o tem, kako zelo rada bi jih imela.
Sanje se ji uresničijo, toda cena je visoka. Poroči se s svojim šefom, zataji svoje korenine in se izdaja za belko. Zatajila je svojo družino, predvsem pa svojo ljubljeno dvojčico. Stellino "belsko" življenje pa dodobra zamaja njena temnopolta nečakinja Jude, ki v Kaliforniji povsem slučajno naleti na svojo teto in sestrično. In Jude je dekle, ki niti slučajno ne mara pretvarjanja in laži. Resnica ji je na prvem mestu. Se bo tudi Stella končno vrnila k svojim koreninam?
Ocena: 4/5
 |
| Ranunkula |
Brit Bennett
Razblinjajoča se polovica
Naslov izvirnika:
The Vanishing Half
Prevod:
Anja Bakan
Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2021
366 strani
"Zmerjali so jo s katranovko. Črnuhinjo. Zamorkljo. Govorili, češ, nasmehni se, ne vidimo te. Govorili, češ, tako si temna, da se te pred tablo ne vidi. Govorili, češ, stavim, da lahko prideš naga na pogreb. Stavim, da kresnice še podnevi letajo za tabo. Stavim, da si v bazenu taka kot nafta. Izmišljali so si številne šale in pozneje, ko je imela krepko čez štirideset let, jih je na neki večerji v San Franciscu stresala iz rokava. ... Na tisti večerji se je prisiljeno smejala, čeprav se ji takrat ni zdelo smešno." 😢 (Odlomek iz knjige, stran 94)
 |
| Arhitekt Jože Plečnik, Križanke v Ljubljani |
