Joseph Roth - Kapucinska grobnica

 

Roman Kapucinska grobnica, avstrijskega pisatelja Josepha Rotha, je nekakšno nadaljevanje romana Radetzkyjeva koračnica. Ni tako obsežen kot je prvi del. V njem se bliskovito "sprehodimo" skozi prvo svetovno vojno in skozi rusko ujetništvo v osrednjem delu Sibirije, kamor odpeljejo glavnega junaka ter se vrnemo v povojni Dunaj, ki ga mnogi ne spoznajo in težko sprejemajo.

Glavni junak romana Kapucinska grobnica je Franc Ferdinand Trotta, vnuk brata junaka Solferina, ki smo ga spoznali v prvi knjigi. Ta veja družine Trotta ni imela plemiškega naslova, bila pa je precej premožna. Oče je imel zelo radikalne nazore, ki jih je javno razglašal, zato je moral zapustiti monarhijo. Odpravi se v Ameriko. Tam dela kot kemik in obogati. Vrne se na Dunaj kjer pa po dveh letih umre.

Mladi Franc Trotta postane premožen ne da bi mignil s prstom. V tem slogu nadaljuje svoje življenje. Nič ne dela, ponoči s prijatelji popiva, čez dan spi, vse dokler začetek prve svetovne vojne in mobilizacija korenito ne spremenita življenja v monarhiji.

Po vojni se Franc Trotta vrne iz ruskega ujetništva. Globoko v mrzli Sibiriji, ob reki Leni je preživel skoraj vsa leta vojne. Njegov ljubljeni Dunaj je popolnoma spremenjen. Cesarsko kraljeve monarhije ni več. Ljudje, ki so preživeli kruto vojno, žalujejo za širno domovino, ki se je zdaj precej zmanjšala. Pogrešajo red in točnost, toda živeti morajo naprej. Tudi mladi in nekoč razvajeni Trotta, mora zavihati rokave in začeti novo, drugačno življenje.

Ocena: 4/5

Joseph Roth

Kapucinska grobnica

Naslov izvirnika:

Die Kapuzinergruft

Prevod:

Mira Miladinovič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984

159 strani

"Veliko preveč razvajeno so bili odraščali na Dunaju, ki so ga neprenehno napajale kronske dežele, neškodljivi, skoraj smešno neškodljivi otroci razvajenega, veliko prevečkrat opevanega glavnega in rezidenčnega mesta, ki je, podobno svetlečemu se, zapeljivemu pajku, sedelo v sredini mogočne, črno rumene mreže in neprenehno dobivalo moč in sok in sij od obdajajočih ga kronskih dežel. Od davkov, ki jih je plačeval moj ubogi bratranec, maronar Joseph Branco Trotta iz Sipolja, od davkov, ki jih je plačeval moj bedno živeči židovski fijakar Manes Reisiger iz Zlotogroda, so živele ponosne hiše ob Ringu, ki so bile last zbaronizirane židovske družine Todesco, in javne zgradbe, parlament, pravosodna palača, univerza, zemljiški kreditni zavod, burgteater, dvorna opera, in celo policijska direkcija. Pisana vedrina cesarskega, glavnega in rezidenčnega mesta se je čisto razločno hranila - moj oče je to tolikokrat rekel - s tragično ljubeznijo kronskih dežel do Avstrije: tragično, ker ni bila nikoli vračana." (Odlomek iz knjige, stran 62)

Trdnjava Kluže v Posočju

Joseph Roth - Radetzkyjeva koračnica

Joseph Roth - Radetzkyjeva koračnica

 

Avstrijski pisatelj in novinar Joseph Roth (2. september 1894. Brody pri Lvovu, danes v Ukrajini - 27. maj 1939. Pariz), nam v svojem romanu Radetzkyjeva koračnica, zelo natanko opisuje naravo takratne Avstro-Ogrske monarhije. Tudi o oblekah in manirah tistega časa izvemo veliko.

Skozi te obširne in natančne opise se vije zgodba družine Trotta. Predvsem moškega dela. Žensk je v tem romanu za vzorec. Moški iz družine Trotta zelo zgodaj postanejo vdovci in poslej živijo sami. Njihova slava se prične s stotnikom Josephom Trotta.

Joseph Trotta je v bitki pri Solferinu rešil življenje mladega cesarja Franca Jožefa Prvega, ki je šele dobro začel svojo cesarsko pot, ki je, kakor vemo, trajala zelo dolgo. V zahvalo je cesar stotniku podelil plemiški naslov. Odslej se je imenoval stotnik Joseph Trotta von Sipolje. Po kraju v katerem se je rodil.

Dogodek je bil ovekovečen tudi v otroški čitanki, vendar precej drugače kot se je zgodilo v resnici. Cesarja in stotnika so prikazali kot neustrašna viteza na konjih, ki sta se borila proti sovražniku za preljubo cesarstvo. Ko je Joseph Trotta zgodbo prebral v čitanki svojega sina, se je strašansko razjezil. To je ena sama laž. Pritožil se je na ministrstvo kjer so mu dali odgovor, da je to vendar samo zgodbica za otroke. A ni se dal, resnica in pravica sta vedno na prvem mestu. Zaprosil je za avdienco pri samem cesarju, vendar mu tudi on pove, da je to samo zgodba. Ker je za Josepha zgodba še vedno laž, zaprosi za odpust iz vojske. Preseli se na Češko, na manjše posestvo svojega tasta, kjer živi zagrenjeno življenje civilista. Baronski naslov ga malce potolaži. 

Njegov sin, Franz baron von Trotta, študira pravo in postane okrajni glavar, saj mu oče ni dovolil, da bi šel med vojake. Njegov vnuk Carl Joseph von Trotta, nadaljuje po dedkovi poti. Postane učenec kadetske šole za konjenico. Ne gre mu prav dobro. Šolo dokonča, toda na konju ni prav spreten. Zaprosi za premestitev v pehoto. Željo mu izpolnijo. Pošljejo ga na rob Avstro-Ogrske monarhije, na mejo z Rusijo. Je obdobje miru in obmejni vojaki se obiskujejo. Uživajo v spretnostih, ki jih kažejo kozaki na svojih konjih, se zabavajo in vmes tudi trenirajo svoje vojaške veščine.

V zraku je nekaj zloveščega. Prihaja velika vojna, obiski se prenehajo. Prijatelji postanejo sovražniki in nič ni več tako kot je bilo. Vojna je ena sama velika žalost. 

Zgodba o vzponu in propadu velike monarhije. Enako se zgodi tudi s člani plemiške družine Trotta. Od baronov ni ostalo nič, tudi od monarhije ne. 😎

Ocena: 4/5

Kobarid, top iz prve svetovne vojne

Joseph Roth

Radetzkyjeva koračnica

Naslov izvirnika:

Radetzkymarsch

Prevod:

Mira Miladinovič Zalaznik

Založba Beletrina, Ljubljana, 2021

Zbirka Klasična Beletrina

381 strani

"Kdorkoli izmed tujcev je že zašel v te kraje, se je moral s časoma zgubiti. Nihče ni bil tako močan kot močvirje. Nihče se ni mogel upirati meji. Takrat nekako so pričeli veliki gospodje na Dunaju in v Petrogradu pripravljati veliko vojno. Ljudje na meji so jo čutili prihajati prej kot drugi; ne zgolj, ker so bili  navajeni zaslutiti prihajajoče stvari, temveč tudi zato, ker so lahko vsak dan na lastne oči videli predznake propada." (Odlomek iz knjige, stran 145)

Trdnjava Kluže, muzej

Robert Menasse - Prestolnica

 

Delovanje Evropske unije, predvsem pa Evropske komisije v leposlovni obliki in skozi satirično pripoved, ali pa tudi ne, avstrijskega pisatelja Roberta Menasseja. In kaj ima z vsem tem pujsek. 😊

Zgodba romana Prestolnica, nas popelje v prestolnico Evropske unije, Bruselj. Med uradnike Evropske komisije, kjer spremljamo njihovo pošteno ali pa nepošteno delovanje. Knjiga se bere bolj kot priročnik o delovanju Evropske komisije, bolj malo je v njej leposlovja. Nekaj ga je.

Nekakšna rdeča nit romana je pujsek, ki ga ljudje videvajo na ulicah in trgih Bruslja. Ali je vse skupaj res, ali pa je zgolj metafora za "svinjarijo", to izvemo, ko preberemo roman do konca. 

V zgodbi je tudi umor, a knjiga ni kriminalka. Mogoče pa je. V hotelu najdejo moško truplo. Moški je bil ustreljen. Pri njem najdejo ponarejen potni list. Kdo je bil in zakaj je bil umorjen? Nihče ni nič videl in nič slišal. Prav vsi pa so, na trgu, videli velikega pujsa. Čigav je, ali je povezan z umorom, kaj dela sredi velikega mesta? Vse to bo moral razrešiti inšpektor Brunfaut. Ko že mislimo, da imamo kriminalko, dobi inšpektor ukaz z vrha. Primer je zaključen, ne preiskuje se več. Konec. Pika.

Evropska komisija v očeh javnosti nima najboljše podobe. Komisarka za kulturo, ki je mimogrede resor, ki ga nihče noče in tudi komisarka svoje imenovanje jemlje kot kazen, saj ona je ja prekaljena ekonomistka, kaj ima to s kulturo. V glavnem, komisarka se odloči speljati Jubilee Project, za izboljšanje javne podobe Evropske komisije. Še bolj pa si želi izboljšati svojo podobo in napredovati v bolj spoštovani resor. Politične igrice se kar vrstijo. Lahko bi priredili tekmovanje v metanju polen pod noge. Konkurenca bi bila izredno močna.  

Skratka, knjiga Prestolnica je literarna mineštra z ogromno sestavinami. Tako gosta je, da jo težko mešamo.

Ocena: 3/5

Pujsek v ZOO Ljubljana

Robert Menasse

Prestolnica

Naslov izvirnika:

Die Hauptstadt

Prevod:

Tanja Petrič

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2021

413 strani

'Nemška kanclerka je bila v preteklem koledarskem letu osemkrat na Kitajskem. Naslednji teden naj bi avstrijski predsednik z letalom polnim ministrov in interesnih predstavnikov iz industrije,  trgovine in kmetijstva odletel v Peking, najvišje na agendi: trgovina s svinjino. Kmalu zatem so se v Pekingu najavili še Holandci. Če bo eni izmed teh držav uspelo skleniti osnovno bilateralno pogodbo s Kitajsko, potem je politično gledano precej neverjetno, da bi EU dobila pogajalska pooblastila. In takrat se bo začel veliki dvoboj, nadvse brutalen, zbijanje cen in poskusi, da bi sosede postavili na hladno. Namesto da bi nastopili skupaj, bodo drug drugega uničili in s svojim pohlepom po nacionalni gospodarski rasti ustvarili evropsko krizo.' (Odlomek iz knjige, stran 119/120)

Trg Evrope, pred zgradbo železniške postaje, združuje Novo Gorico in italijansko Gorico.