Agatha Christie - Božič Hercula Poirota

Angleški dvorec Gorston je v lasti ostarelega Simeona Leeja. V zakonu so se mu rodili štirje otroci. S svojim razvratnim življenjem pa še nekaj nezakonskih. Obogatel je z diamanti v Južni Afriki.

Na stara leta živi v dvorcu s sinom Alfredom in njegovo ženo Lydijo. Slednja ga označuje kot tirana, a glede na to, da je starec radodaren z denarjem, ga lažje prenašajo. 😎 

Pred vrati je božič in Simeon se odloči, da ga bo praznoval s svojimi sinovi, ki jih ni videl že dvajset let. Povabi jih na božično družinsko srečanje. Povabilu se vsi odzovejo. Tudi Pilar, Simeonova vnukinja po umrli hčerki Jennifer, ki je odšla v Španijo in si tam ustvarila družino.

V dvorcu se zbere pisana druščina sorojencev in njihovih žena. Poleg Pilar se na obisk povabi še Stephen, ki je prišel iz sončne Južne Afrike. Predstavi se kot sin Simeonovega družabnika v Južni Afriki.

Simeon ni navdušen nad svojimi sinovi. Omalovažuje in zmerja jih vse po vrsti. Zagrozi jim z zmanjšanjem finančne podpore. Pripravlja se tudi na spremembo oporoke. Nikogar med njimi ne vidi kot svojega naslednika. 

Še predno se božično praznovanje začne, se iz starčeve sobe zaslišita trušč in krik. Ko vdrejo v sobo, najdejo Simona s prerezanim vratom. Vrata so bila zaklenjena z notranje strani, okna so se odpirala le za ped, morilca in morilnega orožja pa nikjer. Kako je to mogoče. V hiši so samo družinski člani. Je bil kateri od njih! To je grozljiva misel. Toda vsak je imel motiv za umor.

George, enainštiridesetletni politik je ves čas dobival od očeta finančno pomoč. Njegova žena Magdalene je dvajset let mlajša in velika zapravljivka z neplačanimi računi. 

David, rahločutni slikar je veliko razočaranje svojega očeta. Umetnost! Je to sploh poklic. Žena Hilda, ki ga je tudi prepričala, da sprejmeta povabilo, mu vedno trdno stoji ob strani.

In tu je še Harry, pustolovec, ki je že zgodaj zapustil dom in se odpravil po svetu. Očetu se je dokaj redno oglašal, a vedno je bila to prošnja za denar in oče mu je vsakokrat ustregel.

Kdo je morilec ali morilka? Kako mu je to uspelo? Na srečo ali nesrečo vseh udeleženih se je na obisku pri polkovniku mudil slavni detektiv Hercule Poirot. Sprva deluje kot svetovalec višjega inšpektorja, nato pa ga najame Alfred Lee in ga prosi, da zadevi pride do dna. Ali kdo dvomi, da Poirotu ne bo uspelo? Nikakor, seveda mu bo in razplet je zelo nenavaden. 😎

Ocena: 5/5

Pijavčnica

Agatha Christie

Božič Hercula Poirota

Naslov izvirnika:

Hercule Poirot's Christmas

Prevod:

Alenka Stanič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994

198 strani

"In potem družine. Vse leto ločene družine so znova skupaj. Morate priznati, prijatelj moj, da se v takšnih okoliščinah nakopiči veliko napetosti. Ljudje, ki se ne marajo, se zelo potrudijo, da bi bilo videti, kako se imajo radi! V božičnem času je veliko prenarejanja, hvalevrednega prenarejanja, pour le bon motif, c'est entendu, vendar je to vseeno prenarejanje."

(Odlomek iz knjige: Agatha Christie, Božič Hercula Poirota - stran 61)

Dvorec Visoko v Poljanski dolini.

Agatha Christie, Zabava za noč čarovnic

Jean-Luc Bannalec - Bretonske noči

 

Strasten gurman, ljubitelj bretonskih lepot in nekdanji Parižan, komisar Dupin že deset let uspešno rešuje kriminalna dejanja v Bretanji, tokrat je, s svojo ekipo, rešil enajstega. 

Med odmorom za kosilo je komisar Dupin užival v odlični hrani, v gostišču Amiral, ki je bil njegov drugi dom. Idilo je prekinila zastrašujoča novica. Njegovega inšpektorja Labata je neznanec tako močno udaril, da je pristal v bolnišnici. Labat se je namreč odpravil na sever Bretanje, kjer je pravkar umrla njegova teta Joelle Contel.

Našli so jo v ležalniku, na terasi njene ljubljene, petsto let stare, frančiškanske opatije, tik ob morju, ki jo je tako skrbno obnovila in skrbela za njeno okolico, kamor je spadal tudi nasad zelo okusnih jabolk.

Komisar Dupin z ekipo takoj odpotuje na sever. Čeprav področje ne spada pod njihovo upravo, gre vendarle za njihovega inšpektorja, zato bodo preiskavo vodili oni in pika.

Ob težkih vprašanjih, ki se porajajo, Dupinu vseeno uspe opaziti čudovito pokrajino z neskončnim morjem v vseh odtenkih modre. Zakaj in kdo je napadel inšpektorja Labata? In kaj je ta počel sredi noči na tetinem vrtu? Nobenih sledi niso našli. Potem pa na enak način napadejo vrtnarja Hilaira. Napada ni preživel. Njegova žena v hudem šoku pristane v bolnišnici. Kljub zdravilom se njeno stanje slabša in zdravnik posumi, da ni samo v šoku, temveč da je bila zastrupljena. 

Izkaže se, da je bila zastrupljena tudi Joelle Contel. Komisar Dupin je skoraj prepričan, da je storilec nekdo iz družinskega kroga. Kdo bi lahko bil. Vsi imajo bolj ali manj ohlapne alibije. Ošabni in vzvišeni brat Victor, ki je prepustil vodenje uspešnega podjetja sinu Maxmu. Kar se je zdelo kot uspešno, se je izkazalo kot podjetje, ki bo vsak čas bankrotiralo. Oba sta nujno potrebovala denar in Joelle je bila zelo bogata.

Joellina sestra in njena hči, obe strastni ornitologinji in opazovalki ptic. Opazili naj bi veliko njorko, ki jo imajo za izumrlo. Kaj bi se zgodilo s krajem, če bi ta res obstajala! Kako je to povezano z zastrupitvami in napadi, če sploh je!

Mešanica naravnih lepot Bretanje, okusne morske kulinarike in zločinov, ki jih zna nemški pisatelj Jorg Bong (1966) s francoskim psevdonimom Jean-Luc Bannalec, odlično zapakirati v berljivo in napeto kriminalko. 😎

Ocena: 5/5

Jean-Luc Bannalec

Bretonske noči

Komisar Dupin razreši enajsti primer

Naslov izvirnika:

Bretonische Nachte

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

288 strani

"Notre-Dame des Anges, kot se je samostan imenoval prej, je star petsto let, komisar. Pol stoletja. Frančiškani so ga med letoma 1507 in 1509 zgradili v rekordnem času, to je bila zlata doba Bretanje. Obdobje mlade Ane Bretonske. Seveda obstajajo starejše opatije in starejše cerkve, vendar je ta ena lepših. In nobena ni bila tako veličastno obnovljena kot ta. Poglejte samo streho. Sto let je ni bilo. Novogradnja je trajala pet let."

(Odlomek iz knjige Bretonske noči, Jean-Luc Bannalec, stran 89)

Jean-Luc Bannalec, Bretonska idila

Fredrik Backman - Zmagovalci

Obsežni roman Zmagovalci, Fredrika Backmana, je zaključek trilogije o Medvedih iz Bjornstada na Švedskem. Medvedi oziroma igralci hokeja bjornstadskega hokejskega kluba, ki smo jih spoznali, so zdaj odrasli člani kluba, a nič manj jeznoriti in tekmovalni mladci kot so bili že prej.

V klubu in mestu še vedno vlada rivalstvo, lahko rečemo tudi sovraštvo med hokejisti dveh sosednjih mest, obdanih z divjino mogočnih gozdov. Zeleni Bjornstad in rdeči Hed. Ko se ti dve ekipi medsebojno pomerita na ledeni ploskvi, si lahko živo predstavljamo, kakšen boj na življenje in smrt je to, podprt z divjim navijanjem s tribun. Družine hokejistov, prebivalci obeh mest ne prizanašajo gladiatorjem na ledu. Na tribunah tekmujejo, kdo si bo izmislil hujšo žaljivko za nasprotnike. Ko se tekma konča, včasih se tudi ne, so igralci obeh moštev polni modric in poškodb, marsikaterega pa doleti tudi pretres možganov.

A vse te mračne strani tega športa v dveh gozdnih mestih ne odvrnejo mladih nadobudnežev, ki na vsaki zaledeneli mlaki pridno udarjajo hokejski plošček in sanjajo o igranju v članski ekipi pa tudi o slavni ligi NHL. Nekaterim celo uspe, večini ne.

Ko umre največja oboževalka hokeja gostilničarka Ramona, ki za svojo robatostjo skriva mehko srce, kar hokejisti dobro vedo, saj je mnogim med njimi v otroštvu pomagala, se v mesto vrneta Maya in Benji. Oba sta mesto zapustila pred dvema letoma, ko je Bjornstad pretresla novica o posilstvu, ki ga je nad Mayo zagrešil tamkajšnji hokejski zvezdnik Kevin. Z Benijem sta bila najboljša prijatelja. 

Maya je odšla v veliko mesto, kjer študira glasbo in poskuša pozabiti, kar se ji je zgodilo. Benji, dobrodušni velikan pa se poklapan odpravi v neznano. Potuje po svetu, najraje po krajih, kjer o hokeju ne vedo nič. Ponovnega srečanja se oba razveselita.

Fredrik Backman nam na živ in slikovit način popisuje življenje in medsebojne odnose v hladni in večinoma zasneženi deželi. Rivalstvo med športniki, ki si dovolijo marsikaj tudi izven športa pa večinoma ostanejo nekaznovani. Politične in poslovne zdrahe, korupcija, poslovneži, ki so mojstri zapletenih poslov, na meji dopustnega, ali pa, v svoji zaverovanosti, da jih ne bo nihče odkril, gredo tudi čez mejo. V središču vsega pa je hokej. V dobrem in slabem. In ljudje, ki so prav tako dobri in slabi in ki vsak na svoj način poskušajo preživeti in živeti mirno življenje.

Vsa trilogija je nabita s čustvi. Trepetamo in navijamo za svoje junake. Želimo si, da jim v življenju uspe. Nekaterim bo, a mojemu junaku Beniju žal ni uspelo. 😢 

Ocena: 5/5
 

Fredrik Backman

Zmagovalci

Naslov izvirnika:

Vinnarna

Prevod iz angleškega jezika:

Daša Perme Jurjavčič

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023

Zbirka Kapučino

778 strani

"Kot običajno večina zgodb ne bo pripovedovala o tem, kar se je v resnici zgodilo, temveč o tem, kar se je ljudem zdelo, da se je. Dozdevalo se je, da so se naenkrat razplamteli vsi spori, ki so med mestoma tleli zadnjih petdeset let. Zato je nemogoče ugotoviti, kaj je bilo načrtovano, kaj maščevanje in kaj zgolj naključje. Zgodbe bodo na koncu tako prepletene, da se bodo, če boste potegnili za nitko na enem koncu, na drugem razprli šivi na ranah. Toda ne glede na to, kdo zgodbo pove in na čigavi strani ste, bodo o nečem vsi enakih misli: premirje med Bjornsadom in Hedom, če smo ga sploh kdaj sklenili, se je ta dan brez dvoma končalo."

(Odlomek iz knjige Zmagovalci, Fredrik Backman, stran 305)

Fredrik Backman - Mi smo medvedi!

Fredrik Backman - Mi proti vam

Michael Martens - V požaru svetov - Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja

 

Ivo Andrić (9. 10. 1892, Dolac pri Travniku - 13. 3. 1975, Beograd), diplomat, pisatelj in Nobelov nagrajenec za književnost leta 1961. Živel in delal je v burnem in prej, ko ne, temačnem obdobju. Ko se je rodil, je bila Bosna pod Avstro-Ogrsko vladavino. V pokrajini se še vedno čuti duh osmanske države. Kot otrok je živel pri teti in stricu v Višegradu, ob znamenitem višegrajskem mostu, ki bo kasneje postal glavna zvezda njegove uspešnice Most na Drini.

Življenje Iva Andrića je pestro in skozenj se prebija s kompromisi, kot diplomat in pisatelj, v mračnem času.

Kot gimnazijec je bil član Mlade Bosne, ki je 28. 6. 1914 izvedla atentat na prestolonaslednika Franza Ferdinanda in njegovo ženo Sophie. Andrić je pisec revolucionarnih besedil, vendar pri atentatih ne sodeluje. V tem času je študent v Krakovu in se navdušuje nad poljskimi mladenkami.

V prvi svetovni vojni se izogne vpoklicu, saj boleha na pljučih. 1. 12. 1918 ustanovijo Kraljevino SHS, ki traja dvajset let. V tem letu izide prva Andrićeva knjiga, Ex Ponto. Dobi službo v Ministrstvu za verske zadeve, čeprav je ateist. V službi se dolgočasi. Zaprosi za delo na Zunanjem ministrstvu, kar mu s pomočjo nekdanjega profesorja in nekaj sreče tudi uspe. Začne se njegova diplomatska kariera, kjer se od najnižjega uradnika v Vatikanu, Bukarešti in Trstu, povzpne do namestnika zunanjega ministra. Leta 1939 službuje v Berlinu. Vihra druge svetovne vojne je tik pred vrati. Kljub njegovemu prizadevanju, da Nemčija ne bi napadla Jugoslavije, se to na žalost zgodi.

Ivo Andrić se vrne v Beograd. Med vojno piše in molči. Ničesar ne objavlja. Napiše pa trilogijo, zaradi katere je kasneje nominiran za Nobelovo nagrado. Leta 1942 napiše Travniško kroniko, 1943 Most na Drini in 1944 roman o skoposti, Gospodična. Glavna tema njegovih romanov je osmanska Bosna. Pretirana delovna vnema je zanj strategija preživetja. Svoje romane je napisal, da bi preživel. 20. 10. 1944 je Beograd svoboden. Ivo Andrić nikoli več ne stopi na nemška tla.

Ivo Andrić je bil zaljubljen v književnost, vendar mu tudi ljubezen do žensk ni bila tuja. Tudi če so bile poročene. Tako se je zapletel z ženo pisatelja Gustava Krkleca. Afera se je končala in tako je gospa z dvema pisateljema na koncu ostala sama. 27. 9. 1958 se je Andrić v zrelih letih poročil s precej mlajšo Milico Babić. Milica je s svojim možem delala na poslaništvu v Berlinu pod Andrićevo taktirko. Ker je bil diplomat samski, je Milica opravljala delo njegove spremljevalke na diplomatskih in protokolarnih dogodkih. Mož je bil tiskovni predstavnik. Dobro leto po njegovi smrti se je par poročil. Toda najsrečnejše pisateljevo obdobje ni trajalo dolgo. Po sedmih srečnih letih je Milica umrla za kapjo stara komaj 58 let. 

Odlična biografija svetovno znanega pisatelja Iva Andrića pa tudi zgodovina mračnega obdobja na prostoru nekdanje Jugoslavije, v katerem je Nobelovec živel.

Ocena 5/5

Michael Martens

V požaru svetov - Ivo Andrić

Naslov izvirnika:

Im Brand der Welten, Ivo Andrić. Ein europaisches Leben

Prevod:

Seta Knop

Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 2023

413 strani

"Andrić bo v neštetih različicah vedno znova pisal o tem, kako lahko vera učinkuje in kaj lahko povzroči, kaj vse so pripravljeni ljudje v imenu vere storiti drugim ljudem." (stran 34)

"Kroži šala o vzhodnoevropskem zajcu, ki z območja pod komunistično oblastjo z zadnjimi močmi priskaklja na zahod, k Američanom. Vidi ga zahodni zajec in ga vpraša: Pred čim bežiš zajček?

Pri nas preganjajo slone.

Ampak saj ti nisi slon!

Seveda nisem - ampak nisem prepričan, da lahko to dokažem."

(stran 243/244)

Michael Martens, avtor, ki se je uspešno lotil biografije Nobelovega nagrajenca Iva Andriča, je novinar in dolgoletni dopisnik Frankfurter Allgemeine Zeitunga za Balkan. Rojen je leta 1973 v Hamburgu. Že z dvaindvajsetimi leti je šel v Rusijo kjer je sedem let poročal iz Sankt Peterburga in Kijeva. Od leta 2002 je sedem let poročal iz Beograda. Med 2009 in 2015 je živel v Istanbulu in v Atenah. Od leta 2018 živi in dela na Dunaju za katerega je v nekem intervjuju dejal: "Dunaj je Balkan, le da z boljšim mestnim prometom in slabšo hrano." 

(Prevajalka knjige V požaru svetov, Seta Knop, stran 401)

Trst, pogled s Svetega Justa

Rachel Abbott - In tako se je začelo

Razkošna hiša na pečini nad morjem, s panoramskimi okni in čudovitim razgledom, bi lahko nudila srečno življenje svojim stanovalcem. A na žalost ni tako. V hiši se je že drugič zgodil umor. 

Tokrat je bil umorjen lastnik hiše in uspešni fotograf Mark North. Na pomoč je poklicala njegova partnerka Evie Clarke. Na prizorišče je prišla višja policistka Stephanie King in v spalnici našla grozovit prizor. Mark je bil mrtev, Evie pa okrvavljena in v šoku, a živa.

Stephanie je v hiši posredovala tudi pred dobrimi tremi leti, ko je po stopnicah padla in umrla Markova prva žena in arogantna lastnica hiše. Je storilec oziroma storilka ena in ista oseba! Težka naloga za policijo in preiskovalce.

Po zdravljenju v bolnišnici gre Evie v pripor, saj je osumljena umora partnerja. S svojimi odvetniki poskuša dokazati, da je bil Mark do nje nasilen. Vse nezgode, ki so jo doletele od zlomov do opeklin, trdi, da jih je povzročil prav on.

Cleo North, Markova sestra, s katero sta bila močno povezana že od malih nog, nikakor ne verjame, da je to resnica. Mark je bil res občasno depresiven, a je bil tudi dober človek. Takih grozodejstev ne bi mogel storiti. Prepričana je, da je Evie umorila njenega brata. Niti sanja se ji ne, zakaj. S svojo izgubo se nikakor ne more sprijazniti.

Dobra obramba in številne stare in nove rane na telesu, zloraba v otroških in najstniških letih, prepričajo poroto, da je Evie žrtev in ne morilka, zato jo razglasijo za nedolžno.

Ko pa umre tudi Cleo, se Evie zopet znajde v priporu. Trdi, da je šlo za nesrečo, a malo kdo ji verjame. Se bo tudi tokrat izvlekla!

Napet psihološki triler z neštetimi preobrati in številnimi skrivnostmi, ki jih pisateljica Rachel Abbott razkriva bralcem vse do zadnje strani.

Ocena: 4/5

Rachel Abbott

In tako se je začelo

Naslov izvirnika:

And so it begins

Prevod:

Luka Pieri

Založba Aktivni mediji, Preserje, 2023

431 strani

"Harriet je dobro vedela, da je vsaka četrta ženska - a tudi vse več moških - prej ali slej žrtev kakšne vrste nasilja, ne glede na starost ali družbeni sloj, zato je bila besna nase, ker pri Evie ni prepoznala običajnih znakov. Vedno se je vneto zavzemala za take ženske, to je bil vendar njen poklic, in zdaj se je spraševala, ali so ji vsa goreča prizadevanja, da ozavešča javnost o nasilju nad ženskami, morda odvrnila pozornost od težav prav tistih žensk, ki so ji bile blizu."

(Odlomek iz knjige: In tako se je začelo, Rachel Abbott - stran 174)

Lucinda Riley - Sedem sester (Majina zgodba)

Ob Ženevskem jezeru stoji pravljično lep dvorec, zgrajen konec 18. stoletja. V njem živi oče s šestimi hčerami in varuško. Vsaka od hčera je poimenovana po zvezdi iz ozvezdja Sedem sester in vsaka od njih je posvojena. 

Zdaj so odrasle, imajo svoje poklice in odletele so iz varnega gnezda. Le Maja najstarejša med njimi, prevajalka in samotarska lepotica, je ostala na posestvu s pretvezo, da bo skrbela za očeta. 

Družinska harmonija, v kateri so lepo živeli, se zruši, ko oče nenadoma umre. V tem času je bila odsotna tudi Maja. Ko se sestre pretresene zberejo v domači hiši, izvejo, da so očeta že pokopali. V jekleni krsti leži na dnu morja. Tako kot je naročil in zapisal v svojih navodilih. Za vsako je zapisal koordinate mesta, kjer so se rodile. Če želijo, ga lahko obiščejo in najdejo svoje korenine.

Maja se na hitro odloči, da bo obiskala rojstno mesto. Pot jo vodi v Brazilijo, v Rio de Janeiro. Tam živi tudi pisatelj, čigar knjigo je prevedla v francoski jezik. Kot nalašč je pisatelj tudi zgodovinar in z veseljem ji pomaga pri odkrivanju korenin.

Marsikaj odkrijeta. Maja je potomka italijanskih priseljencev, ki so v Braziliji obogateli s kavo, in obubožane aristokratske družine. Odkrijeta srce parajočo ljubezensko zgodbo med njeno prababico Izabelo in mladim francoskim kiparjem Laurentom, ki ga je spoznala med nekajmesečnim bivanjem v Parizu. 

V tem času je v ateljeju kiparja Landowskega nastajal megalomanski kip Kristusa, ki še danes stoji na gori Corcovado in bdi nad prebivalci in obiskovalci Ria. Landowskega je k delu pritegnil brazilski arhitekt, gradbenik in načrtovalec velikega kipa, Heitor. V tem ateljeju sta se Izabel in Laurent spoznala in zaljubila.

Izabel se mora vrniti domov, saj je zaročena z Gustavom. Vest ji ne pusti razočarati očeta, ki si je zelo prizadeval, da bi se njegova družina združila z aristokrati. Mora pozabiti na Laurenta. A ta se nepričakovano prikaže v Riu. Kaj bo prevagalo? Vest ali ljubezen. 💜

Dinamičen in berljiv zgodovinsko - ljubezenski roman Sedem sester (Majina zgodba), žal prezgodaj umrle severnoirske pisateljice Lucinde Riley.

Ocena: 4,5/5

Lucinda Riley

Sedem sester

Majina zgodba

Naslov izvirnika:

The Seven Sisters

Prevod:

Bernarda Plavec

Založba Vida, Ljubljana, 2023

661 strani

'Želel si je raziskati Rio, a preden bi se tega lahko lotil, se je moral sestati z vodjo gradnje monsieurja da Silve Coste, Heitorjem Levyjem, ki mu je pustil sporočilo pri osebju hotela, da danes ob enajstih dopoldne pride ponj. Glavo in roke Kristusa so razložili z ladje, preden se je zasidrala v glavnem pristanišču, in jih razstavili nekje na prostem, saj je imel monsieur Levy v bližini luke v lasti manjšo kmetijo. Laurent je lahko le upal, da so jo krhki deli kipa odnesli brez poškodb. Štirikrat dnevno jih je hodil pregledovat v skladišče, zdaj pa je molil, da so preživeli tudi raztovarjanje.'

(Odlomek iz knjige Sedem sester, stran 422)

Palace hotel v Portorožu 

Diane Chamberlain - Majhno mesto, velike laži

 

Dvoplastna zgodba romana Majhno mesto, velike laži, ameriške pisateljice Diane Chamberlain govori o dveh mladih slikarkah, ki ustvarjata v različnih obdobjih in o eni stenski poslikavi.

Anna Dale, mlada slikarka iz New Jerseyja, je leta 1939 zmagala na državnem natečaju za stensko poslikavo, ki bo krasila steno ene od ameriških pošt. Njeno poslikavo bodo postavili na steno pošte v mestecu Edenton, v Severni Karolini. Anna ni bila prav dobro sprejeta. Kot prvo je ženska, ki prihaja iz severa, kaj ona ve o življenju in sobivanju belcev in temnopoltih v Edentonu! Kot drugo pa je prevzela delo mestnemu slikarju, ki ima družino in že celo življenje živi v tem mestu. To, da je bil natečaj anonimen, nikogar ne briga. 

Anni pomaga temnopolti mladenič Jessy, ki ga ne zanima nič drugega kot slikarstvo in umetnost. Za meščane ni hujšega kot mlada belka in temnopolti mladenič. Ko se vmeša še mestni slikar, se njuno življenje korenito spremeni.

Nekaj desetletij kasneje se mlada umetnica Morgan znajde v ženski kaznilnici. Prestaja kazen za zločin, ki ga je priznala, a ga ni storila. Storilec je bil njen "kvazi" fant, ki je pijan povzročil nesrečo in pobegnil.

Iz kaznilnice jo reši Lisa, hči znanega slikarja Jesseja Wiliamsona, ki je umrl pri svojih 95-ih letih in ji zapustil nenavadno oporoko. Če hoče obdržati družinsko hišo, mora iz kaznilnice rešiti Morgan, ta pa bo morala restavrirati ogromno poslikavo, ki je desetletja zvita ležala v skladišču. 

Morgan je poznala in občudovala dela velikega slikarja. Toda, zakaj je izbral prav njo za to delo, ki ga niti ne obvlada. Nikoli se ni ukvarjala z restavratorstvom. In od kod in kako jo slikar pozna? Kdo je ustvaril slikarijo in zakaj jo je treba ravno sedaj restavrirati? Množica na videz nerešljivih vprašanj s temeljitim raziskovanjem in s pomočjo prijaznega galerista, dobijo svoje presenetljive odgovore.

Ocena: 4/5

Diane Chamberlain

Majhno mesto, velike laži

Naslov izvirnika:

Big lies in a small town

Prevod:

Sara Menaše Jensterle

Založba Meander, Izola, 2023

472 strani

"Ko sem se zvečer končno odpravila domov, je bila že tema; med nočnimi sprehodi po Edentonu nisem nikoli občutila nobenega strahu. Mesto se mi je zdelo idilično; očarljiv raj ob vodi, kjer sem zlahka pomirila pretirano opreznost, ki sem jo razvila v kaznilnici. Med hojo se nisem več ozirala čez ramo; ko sem bila na ulici, svojih dlani nisem stiskala v pesti in nisem bila neprestano pripravljena na samoobrambo."

(Odlomek iz knjige: Majhno mesto, velike laži - Diane Chamberlain, stran 245)

Diane Chamberlain - Proti svoji volji

Sebastijan Pregelj - Beli konjiček

 

Beli konjiček, roman slovenskega pisatelja Sebastijana Preglja, je zgodba družine, ki se prične kmalu po koncu prve svetovne vojne. V vasico Podpeč, na robu Ljubljanskega barja, se vračajo preživeli vojaki s svojimi psihičnimi in fizičnimi travmami. Med njimi je bil tudi mladi Jaka Prežar.

Družinsko zgodbo pripoveduje stoletna prababica Marija svojemu pravnuku. Marija in Jaka sta se poročila in se kmalu preselila v Ljubljano. Imela sta dva sinova in hčer. Jaka je imel dobro službo na železnici, Marija pa je skrbela za dom in otroke.

Družina je bila srečna, lepo so živeli, bili so skromni in zadovoljni s tem kar so imeli. S sosedi v hiši so se dobro razumeli in prababica pravnuku pove tudi njihove zgodbe.

Večidel pripovedi je namenjen obdobju druge svetovne vojne. Obdobje, ko mesto zasedejo fašisti in ga po enem letu obdajo z bodečo žico. Obdobje strahu in lakote. Jaka je bil prvič odpeljan v zapor.

Ko Italija kapitulira, se ljudje razveselijo, a ne za dolgo. Ti, ki so prišli za fašisti, so bili še hujši. Tako pripoveduje prababica. 

Tudi po vojni je bilo zelo pestro. Novi oblastniki, nova pravila. 

Nekateri literarni poznavalci pišejo, da roman deluje kot pravljica. Meni se zdi, da deluje kot grozljivka 20. stoletja. 

Roman je odličen. Vredno branja. 📖

Ocena: 4,5/5

Beli konjiček na hipodromu Stožice 💜

Sebastijan Pregelj

Beli konjiček

Založba Goga, Novo mesto, 2023

306 strani

"Očetje so bili bolj zadržani. Govorili so, da ima Jakob resda dobro službo, vendar to ni vse. Njegove prevratniške ideje so nevarne, Veš, nevarnosti so imeli v letih po vojni vsi dovolj. Želeli so si miru. Želeli so si delati vsak svoje."

(Odlomek iz knjige Beli konjiček, stran 50)

Ljubljansko barje. Peš pot, Ig - Škofljica

Sebastijan Pregelj - V Elvisovi sobi

Alexandra Potter - Ena sama dobra stvar

 

Najboljši in najcenejši terapevt je pes. Ne da bi se sam tega zavedal, pasji terapevt mimogrede odpihne težave, spravi ljudi v dobro voljo, izvablja nasmehe na obraze in celo največje zapečkarje izbeza na plano. Tudi pri otrocih ima velike uspehe, če ga ti le ne vlečejo preveč za rep in ušesa. 😊

To je spoznala tudi Liv Brooks. Po desetih letih zakona in razkošnega življenja v Londonu je njen zakon razpadel. Da bi našla svoj mir in novo pot v življenju, se Liv preseli na podeželje, v Yorkshire Dales, kjer sta v otroštvu s sestro obiskovali stare starše. Na kraj ima lepe spomine. Tu vladata mir, čist zrak in čudovita narava, do kamor ti seže pogled. No, mogoče je za spoznanje, malo preveč deževno. Popolno nasprotje prenaseljenemu in hrupnemu Londonu.

Začetek ni ravno obetaven. Po trenutnem preblisku Liv kupi staro, razpadajočo, kamnito hiško, ki potrebuje temeljito obnovo. Kot da ta nepremišljeni nakup ni dovolj, v zavetišču za živali posvoji velikega, starega psa, ki ga je lastnik zavrgel. A kuštrav kuža je v svojem nadaljnjem življenju veliko dosegel. Od zavrženega psa do pasjega junaka, saj je gasilcem pomagal iz goreče hiše rešiti avtističnega dečka.

Liv in Harry, oba zapuščena in nesrečna, obrneta nov list v življenju in skupaj, sebi in drugim prebivalcem vasi, spremenita življenje. Na bolje seveda. 😊

Rahločuten roman, kjer dobro rodi še več dobrega. In to najlažje dosežeš s pomočjo velikega, kuštravega kužka. 💜

Ocena: 4,5/5

Pirenejska ovčarja v zaupnem pogovoru 💜

Alexandra Potter

Ena sama dobra stvar

Naslov izvirnika:

One Good Thing

Prevod:

Špela Tomec

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023

477 strani

"Harry namreč, v nasprotju z mano, prav ničesar ne obžaluje in mu nima kaj kratiti spanca. Ta pes je ena sama hodeča, šepajoča, lajajoča pozitiva. Živi v tem trenutku! Danes je nov dan! Ne oziraj se nazaj! Harry se nikoli ne ozira nazaj (razen občasno za kakšno veverico). On je carpe diem v pasji podobi in zato ga imam še raje. Ne obremenjuje se s tem, da je pobruhal zadnji sedež najetega avtomobila, in ne skrbi ga, ali sem še vedno jezna, ker je zgrizel mojo Guccijevo torbico. Na vrtu koplje še eno luknjo in se neizmerno zabava."

(Odlomek iz knjige: Alexandra Potter - Ena sama dobra stvar, stran 233)

Kamnita hiška v Koštaboni.

Camilla Lackberg - Kukavičje jajce

 

Po dolgem času in po nekaj romanih, ki niso po mojem okusu, nam je švedska pisateljica Camilla Lackberg le vrnila Erico in Patrika. V novem romanu Kukavičje jajce se znova znajdemo v Fjallbacki, malo pa skočimo tudi do švedske prestolnice. 😊

Erica Falck je zdaj znana in uspešna pisateljica kriminalk. Njen mož Patrik Hedstrom s svojimi sodelavci na policijski postaji še vedno raziskuje umore, ki se dogajajo tudi v idilični pokrajini.

Roman Kukavičje jajce nas popelje v svet kulture in kulturnikov, ki tokrat niso prav kulturni. V svet založništva, pisateljevanja in fotografije. V svet kraje intelektualne lastnine, skrivnosti in laži. Vse za slavo in uspeh.

Medtem ko pisatelj in nominiranec za Nobelovo nagrado Henning Bauer in njegova žena, dedinja založniške dinastije Elizabeth Bauer, s številnimi povabljenci praznujeta zlato poroko, se v bližnji galeriji zgodi umor.

Umorjeni je znani fotograf in dolgoletni prijatelj zlatoporočencev Rolf Stenklo. V galeriji je pripravljal fotografsko razstavo, ko se je zgodilo najhujše. Le kdo bi ubil svetovno znanega fotografa in zakaj!

Bauerjeva družina se odpravi na svoj mali otoček, kjer bivajo v poletnih mesecih. Starejši sin Peter, njegova dva sinova in žena Louise, ki je tudi vsestranska pisateljeva tajnica in organizatorja. Z njimi je tudi mlajši sin Rickard z ženo in žalostna vdova umorjenega fotografa Vivian. Na idiličnem otočku se zgodi še večja tragedija kot v galeriji. V spalnici najdejo ustreljene tri osebe. Nekdo je ubil Petra in njegova dva mala sinova. Žalost do neba. Kaj se dogaja! Kdo jih je ubil, saj so na otoku. Nikogar niso slišali priti. Je morilec med njimi? Težka naloga za Patrika in sodelavce.

Erica Falck išče navdih za novo knjigo. Najde ga v Stockholmu, kjer se je leta 1980 zgodil umor s požigom. Žrtev je bila Lola, transseksualka, ki je v stanovanju živela s šestletno hčerkico. Obe sta umrli v požaru. Preiskava je bila kratka in neučinkovita. Storilca niso nikoli našli. Erica odkrije, da je Lola prijateljevala z Bauerjevima in s fotografom. S pisateljem, ki je bil takrat še v nastajanju, sta bila tesno povezana. 

Erica ni samo odlična pisateljica, je tudi odlična preiskovalka. Le kaj bi Patrik brez nje. Skupaj jima je uspelo zaključiti žalosten primer v katerem so tudi otroci plačali visoko ceno. 😢

Ocena: 4,5/5

Travniška kadulja

Camilla Lackberg

Kukavičje jajce

Naslov izvirnika:

Gokungen

Prevod:

Danni Stražar

Založba Učila, Tržič, 2023

446 strani

"Patrik je skušal odriniti osebna čustva na stran, vendar je bilo to v tem primeru težko. Takšnih ljudi ni maral in sobotni govor mu je še vedno odzvanjal v glavi. Razvajeni smrkavec je bil opis, ki je bil najbolj pri roki, in Rickard je bil celo po tej definiciji prestar, da bi bil smrkavec."

(Odlomek iz knjige: Camilla Lackberg - Kukavičje jajce, stran 191)

Portorož 💙

Donna Leon - Neizvedljivo

 

Ameriško - švicarska pisateljica Donna Leon, ki je dobrih trideset let živela v Benetkah, se v štirinajsti knjigi z naslovom Neizvedljivo, s komisarjem Brunettijem, ukvarja z migranti in priseljenci, ki množično prihajajo iz Afrike. To ne pomeni, da v Italijo ne prihajajo migranti tudi iz drugih držav in kontinentov. Ne, le pričujoča zgodba se dogaja ravno okoli Afričanov.

Afriški priseljenci se za svoje preživetje ukvarjajo s prodajo torbic znanih blagovnih znamk. Na beneških trgih razprostrejo svoje bele rjuhe in nanje postavijo torbice, ki si jih ogledujejo številni turisti.

Medtem ko si skupina upokojenih ameriških zdravnikov in zdravnic ogleduje razstavljeno blago, se zgodi umor. S petimi streli umorijo enega od afriških prodajalcev. 

Na prizorišče zločina pride beneški komisar Guido Brunetti. Zakaj bi kdo ubil prodajalca in to s kar petimi streli. To kaže na likvidacijo ne na umor. Jeza morilca je bila silovita. Izkaže se, da sta bila dva, oba belca. V množici sta hitro izginila, a kljub temu sta ju dve upokojenki bežno videli. To je bilo vse, kar je komisarju uspelo izvedeti.

S svojo ekipo se z vso vnemo lotijo raziskovanja. Čeprav jim marsikdo reče, kaj se trudite, saj je samo priseljenec, verjetno je tu tudi nezakonito. Prihajajo in domačinom odžirajo posle, državi pa ne prispevajo ničesar. Ves njihov posel se odvija z gotovino, ki je davkariji nihče ne prijavi. Ko je Brunetti nekaj podobnega slišal tudi doma od svoje najstniške hčerke, se je zgrozil. Od kod ji to? Nihče je ni tako vzgajal. Ni samo priseljenec, je človek, za katerega bodo izpeljali enak postopek, kot bi bil domačin. A težave se kar vrstijo.

Vicekvestor Patta, nadrejeni komisarju Brunettiju, ki v glavnem skrbi za svojo "r_t" in promocijo, prepove nadaljnjo preiskavo. Odslej bo ta v domeni Ministrstva za notranje zadeve, kasneje se vključijo tudi iz Ministrstva za zunanje zadeve. Kaj je v ozadju umora, kdo je bil umorjeni, kaj je storil zdaj ali v preteklosti! Brunetti v njegovi najemniški sobi najde nebrušene diamante in preiskava dobi nove razsežnosti, ki vodijo do afriških rudnikov in velikih igralcev na obeh straneh Sredozemlja. 

Prepoved preiskovanja na Brunettija ne vpliva preveč, ravno nasprotno. S pomočjo svojih virov postopoma sestavi potek dogodkov, izve, kdo je bil umorjeni, od kod je prišel, kaj je storil in zakaj. Mu bo uspelo izvesti neizvedljivo 😎

Ocena: 4/5

Benetke, palača ob kanalu Grande

Donna Leon

Neizvedljivo

Naslov izvirnika:

Blood from a stone

Prevod:

Anja Bakan

Založba Hiša knjig, HKZ, Ljubljana, 2023

301 stran

"Sedel je za pisalno mizo, zrl v steno nasproti nje in se poskušal spomniti še kakšnega razloga, zakaj bi kak vladni urad oviral preiskavo umorjenega priseljenca. Niti za hip ni pomislil, da želijo na obeh ministrstvih enostavno dobiti morilca. Če bi bilo tako, bi vse skupaj prepustil policiji."

(Odlomek iz knjige: Donna Leon, Neizvedljivo, stran 244)

Benetke - Venice, Doževa palača v beneško gotskem slogu 

Jean Luc Bannalec - Bretonska idila

 

Komisar Georges Dupin je dobil novega prijatelja. Kljub temu da komisar trpi za talasofobijo, strahom pred plovili, ki je najslabša fobija, če živiš in delaš v Bretanji, pa obožuje plavanje. Vsako jutro se odpravi na plažo, ki je pod njegovo hišo, srečnež in zaplava v biserno čistem bretonskem morju. Nekega jutra se je iz oči v oči srečal s sivim tjulnjem. Sprva je začutil nelagodje pred to veliko in divjo živaljo, nato pa sta oba sproščeno plavala drug ob drugem. Na koncu ga je tjulenj pospremil do obale in odplaval na odprto morje. Naslednje jutro je Dupina novi prijatelj že čakal. Tudi jaz bi imela takega prijatelja. 😊

Žal se v idilični bretonski pokrajini dogajajo tudi grde stvari, vsaj v kriminalkah je tako. Našli so truplo moškega, ki se je zapletlo med ladijske vrvi in ugotovili, da je umrl nasilne smrti. Žrtev je bil Patric Provost z otoka Belle Ile. Samotar, bogataš in nepriljubljen skopuh. Ukvarjal se je z vzrejo ovac. Na otoku je imel nekaj hiš, ki jih je oddajal. Vsi, ki so ga poznali in so bili tudi najemniki v njegovih hišah, so imeli zelo slabo mnenje o njem. Prav vsak med njimi pa je bil z njim tudi v sporu.

Ni treba posebej omenjati, da je tudi otok Belle Ile sanjsko lep. Spektakularne plaže in barvitost, ki so jo občudovali in to lepoto tudi ovekovečili slavni slikarji, kot so Monet, Rodin in Mattise. 

V tej bretonski idili je moral komisar Dupin s svojo ekipo najti morilca osovraženega človeka. Zelo hitro mora rešiti primer kajti njegova pomočnica in odlična organizatorka Nolwenn pripravlja veliko zabavo za deseto obletnico komisarjevega dela v Bretanji. Pod nobenim pogojem ne misli spreminjati datuma dogodka. 

Stvari se še zapletejo. Zgodi se ugrabitev in najdejo še eno truplo. Tokrat je žrtev Agnes Griffon, Provostova žena, s katero sta že leta živela ločeno, a dokaj blizu. 

Kdo je morilec in kdo ugrabitelj? Komisarju se zdi, da so vsi vpleteni lahko krivci. Eni zaradi dediščine, drugi, ker ne smejo spreminjati in dograjevati njegovih hiš. Sumljiv je tudi Trotter Manuel, raziskovalec menhirjev. To so približno sedemtisoč let stari ogromni, pokončno postavljeni kamni v dolžini približno štirih kilometrov. Največji je visok kar šest metrov. 

Bi lahko bil zaljubljenec v menhirje morilec in zakaj! Edini je, ki za čas umorov in ugrabitve nima alibija. Kaj pa ostali, prav vsak ima motiv, imajo pa vsi tudi prikladen alibi, ki je preiskovalcem zelo sumljiv. Klobčič se začne odmotavati in mogoče bo ekipi uspelo pravočasno priti na zabavo. 😎

Deseti primer, ki ga komisar Georges Dupin razreši v slikoviti in barviti Bretanji. Odličen roman Jeana Luca Bannaleca, kot vedno.

Ocena: 4,5/5

Kalifornijski lev 💜💙

Jean Luc Bannalec

Bretonska idila

Naslov izvirnika:

Bretonische Idylle

Prevod:

Maruša Mugerli Lavrenčič

Založba Učila, Tržič, 2023

281 strani

"Bila je preprosta, prijetna kavarna, z nebesno modro fasado, teraso na trgu pred vaško cerkvijo, s pogledom na zaliv in pristanišče. Terasa je bila še zapuščena, le v notranjosti je že sedelo nekaj postav, videti je bilo, da so pristaniški delavci. Celotni kraj se je zdel kot zapuščen, življenje se ni še začelo. Razen zvokov, ki so prihajali iz lokala, in krikov koketnih galebov nad pristaniškim bazenom, je vladal popoln mir. Mir, ki je obstajal le ob morju, ki je velikodušno pogoltnilo ves nebistven hrup. Dupin je imel rad to posebno vzdušje zgodnjega jutra, prebujajočega se sveta."

(Odlomek iz knjige: Jean Luc Bannalec - Bretonska idila, stran 180)

Moja Bretanja, Piran 💙😊

Jean Luc Bannalec - Bretonske specialitete

Stara zgodba

Kristin Hannah - Štirje vetrovi

 

Štirje vetrovi, ameriške pisateljice Kristin Hannah, je žalosten in pretresljiv roman o Ameriki v času med obema svetovnima vojnama. Borzni zlom, posledično tudi gospodarski zlom in brezposelnost. Kot da ne bi bilo dovolj gorja, jo je zagodla še narava. Predele ameriške zvezne države Teksas so kar nekaj let pestili peščeni viharji, ki so znani kot Prašna oziroma peščena skleda. Ti so prinesli sušo, opustošena polja in množično selitev prebivalstva proti Kaliforniji, obljubljeni deželi.

Tudi Elsa je morala zapustiti domačo kmetijo. S hčerko in mlajšim sinom so se odpravili na dolgo pot proti Kaliforniji. Oče jih je zapustil že prej. Sredi noči je izginil brez besed in slovesa. Bo že mama poskrbela za otroka, on ne zdrži več. 😎

Elsa in otroka so dokaj uspešno prebrodili nevšečnosti na poti. Ponoči so s tovornjakom prevozili tudi puščavo Mojave, čez dan je bil ta podvig nemogoč, kajti temperatura se dvigne krepko nad 40 stopinj. 

Spoznanje, kakšno je življenje priseljencev v Kaliforniji, je bilo kruto. Še slabše, kot se je bala Elsa. Kljub temu da so bili vsi Američani, so jih domačini slabo sprejeli. Zaničevali so jih, zmerjali in se jim izogibali. Služb in stanovanj za več tisoč novih priseljencev ni bilo. Kljub temu so prihajali novi in novi. Živeli so v šotorih in v "hiškah", zgrajenih iz kartonov in lesa, ki so ga nabrali v okolici. Vodo so prekuhavali, hrana, ki so jo uspeli dobiti, je bila slaba in bilo jo je malo. 

Pohlepni posestniki so priseljence izkoriščali. Za deset in več ur obiranja bombaža na poljih so dobili skromno plačilo. Ker je bilo obubožanih in lačnih delavcev v izobilju so kruti posestniki še dodatno zniževali borno plačilo. Ljudje so postajali vedno bolj nezadovoljni. Vse, kar so želeli, je pošteno plačilo za svoje delo, da bodo nahranili svoje otroke in imeli streho nad glavo. S pomočjo Delavske zveze se polagoma, a zanesljivo začenja upor proti pohlepu in izkoriščanju. Bogatejši so še bolj bogati, revni, ali so lahko revni še bolj revni! Je danes kaj drugače. 😢

Ocena: 4,5/5

Japonska kutina

Kristin Hannah

Štirje vetrovi

Naslov izvirnika:

The four winds

Prevod:

Vanja Rendulič Medvešček

Založba Učila, Tržič, 2023

464 strani

"Je naredila napako, ko ju je pripeljala sem? Za sabo so pustili vse, kar so poznali in imeli radi, da bi tukaj začeli znova, a kaj, če tu ni bilo novega začetka? Kaj, če gre za enako stisko in lakoto, kot je tista, ki so jo pustili za sabo? Ali za kaj hujšega?"

(Odlomek iz knjige: Štirje vetrovi, Kristin Hannah, stran 258)

Urbana kmetija. Siesta jagenjčkov 💜

Kristin Hannah - Slavček

Moja Aljaska

Kristin Hannah - Moja Aljaska

 

V romanu Slavček, ameriške pisateljice Kristin Hannah smo se znašli sredi druge svetovne vojne in francoskega odporniškega gibanja. Tudi v njenem romanu Moja Aljaska je kruta vojna vplivala na vedenje ljudi, ki so jo preživeli.

Tokrat gre za vojno v Vietnamu. Ernt Allbright je bil pred vojno vesel, nasmejan in ljubeč človek. Oboževal je svojo ženo Coro in hčerko Leni. 

V vojni je bil zajet in kaj je preživel v vietnamskem zaporu, ve samo on. Nikoli ni govoril o tem. Travma in depresija sta ga spremljali povsod, strokovne pomoči pa od nikjer. Njegov značaj se je spremenil. Iz vedrega človeka je postal zagrenjen, hitre jeze in sovražen do vsega in vsakogar. 

Coro in Leni je imel zelo rad, kljub temu je bila Cora večkrat deležna nasilja in udarcev. Kasneje mu je bilo žal, opravičeval se je, obljubil, da tega ne bo nikoli več storil. Do naslednjič. 

Ernt se je trudil obvladovati jezo, a mu to brez strokovne pomoči ni prav dobro uspevalo. Odločil se je, da z družino spremenijo okolje. Vojni tovariš, ki je izgubil življenje, mu je na Aljaski zapustil nekaj zemlje in hiško. Odločil se je, da se preselijo Aljasko. Pravijo, da so tam nebesa na zemlji. A to velja le za močne in trdožive. Tam prevladuje zima z obilico snega in nizkih temperatur. Tema traja do osemnajst ur. Tistih nekaj mesecev, ko ni zime, se peščica prebivalcev pripravlja nanjo. Sekajo drva za kurjavo, lovijo losose in divjad, konzervirajo hrano za preživetje. 

Kako bo Cora preživela na Aljaski, saj je do sedaj hodila v visokih petah, bila je pravo mestno dekle. O tem Ernt ni preveč razmišljal. S starim kombijem so se odpravili na pot in čez nekaj dni prispeli do svojega novega doma. Zanemarjena lesena hiška sredi ničesar, obdana z drevesi, do nje pelje blatna pot, ki se tu konča, naprej je prepad.

Kristin Hannah tako živo opisuje življenje ljudi v tej divji lepoti, da imaš občutek, da si tudi ti tam. Kljub temu, da sosedje ne živijo prav blizu, si med seboj pomagajo. Novo družino so vzeli pod svoje okrilje in jih naučili, kako živeti in preživeti na Aljaski. Nekaj časa je družini Allbright dobro kazalo. Leni je hodila v vaško šolo in dobila novega prijatelja Matthewa, Cora se je naučila kuhati, Ernt se je umiril, dobro se je počutil v tej divjini. A strahovi in nasilje so se vrnili. Ko je napadel Leni, je Cora vzela stvari v svoje roke in končala to bizarno ljubezen.

To je Aljaska. Nič ni lahko.

Ocena: 4,5/5

Kristin Hannah

Moja Aljaska

Naslov izvirnika:

The great alone

Prevod:

Suzana Pečnik

Založba Učila, Tržič, 2023

448 strani

"Resnica je bila takšna: zima se je šele začela. Mraz in tema bosta trajala še zelo, zelo dolgo, onidve pa sta bili tu gori sami, ujeti v tej koči z njim.

Brez lokalne policije ali kogarkoli, ki bi ga lahko poklicali na pomoč. Ves ta čas jo je oče učil, kako nevaren je zunanji svet. Resnica pa je bila, da se je največja nevarnost skrivala v njenem domu."

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Moja Aljaska, stran 135)

Kristin Hannah - Slavček

Kristin Hannah - Slavček

 

Pretresljivo, žalostno, nedoumljivo. Nedoumljivo, česa vse je zmožen človek do sočloveka. 

Ameriška avtorica Kristin Hannah nas v svojem romanu, Slavček, odpelje v čas druge svetovne vojne. V čas nacistične okupacije Francije, v čas kolaboracije, odporniškega gibanja, ki se vse bolj razrašča, in v katerem se vsak izkaže na svoj način.

V ospredju romana je zgodba dveh sester, ki ju življenje pesti že od zgodnjega otroštva. Vianne in nekaj let mlajša Isabelle Rossignol sta že v mladih letih ostali brez mame. Umrla je za rakom. Njun oče, ki je preživel grozote prve svetovne vojne, in si nikoli ni povsem opomogel, ju je prepustil v varstvo grobe tujke. 

Vianne je preudarna, umirjena, ima svojo družbo in za mlajšo sestro se ne zmeni kaj dosti. Rosno mlada se je poročila in z možem sta dobila deklico Sophie.

Isabelle je bila popolno nasprotje sestre. Vihravo, zaletavo in večkrat jezno dekle je zrastlo v prav takšno žensko. Ko so nacisti zasedli Francijo, je Isabelle, na vsakem koraku stresala jezo na vojake. Vojna je bila še na začetku in vojaki še niso bili tako krvoločni, kot so se izkazali proti koncu vojne.

Vianne je skrbela za hčerko in se izogibala vojakom, čeprav se je eden naselil tudi v njeni hiši. Na srečo, če lahko temu tako rečemo, je bil stotnik Beck do Vianne in Sophie spoštljiv.

Isabelle se je odpravila v Pariz. Pridružila se je odporniškemu gibanju in dobila vzdevek Slavček. Bila je zelo pogumna. Sestreljene angleške pilote je vodila čez Pireneje v San Sebastian, kjer jih je prevzel angleški konzulat. 

Obe sestri sta izkusili vojno v najkrutejši obliki. Izkoriščanje, poniževanje, posilstva, smrti, koncentracijsko taborišče. Jima bo sploh uspelo preživeti vse to. 😢

S čustvi pa tudi z grozo nabito branje, ob katerem je škatla z robčki skoraj obvezna.

Ocena: 4,5/5

'V ljubezni spoznamo kdo želimo biti, in v vojni spoznamo, kdo smo.' 

(Citat na naslovnici romana Slavček - Kristin Hannah)

Mozaik

Kristin Hannah

Slavček

Naslov originala:

The nightingale

Prevod:

Irena Furlan

Založba Učila, Tržič, 2015

486 strani

'Vianne ni oklevala. Zdaj je vedela, da nihče ne more ostati nevtralen - ne več - in kolikor jo je bilo strah, da bi hči odrasla v svetu, kjer dobri ljudje niso storili ničesar, da bi ustavili zlo, kjer je lahko dobra ženska obrnila hrbet roteči prijateljici. Segla je po otroku in ga vzela v naročje.'

(Odlomek iz knjige: Kristin Hannah - Slavček, stran 298)

Hijacinta

John Grisham - Sodnikov seznam

 

Jeri Crosby je šestinštiridesetletna profesorica politologije na Univerzi Južna Alabama. Že dobrih dvajset let išče morilca svojega očeta Bryana Burka, upokojenega profesorja prava. Obsedeno raziskuje in prepričana je, da ji je končno uspelo.

Po njenem naj bi bil storilec sodnik Ross Bannick. Deset let že sedi na sodniškem stolčku. Je bogat, ugleden in priljubljen. Kdo ji bo verjel, da ima sodnik dva obraza. Drugi je zelo krut in temačen. Jeri mu pripisuje kar šest umorov. Vsi so bili izvedeni na enak način, z udarcem in zadavljeni z mornariško najlonsko vrvjo.

Jeri je za vsako žrtev naredila dosje. Vsi so v nekem obdobju bili v stiku z Rossom in vsi so z njim ravnali na ponižujoč način. Očitno si je sodnik naredil seznam vseh, ki so ga kadarkoli užalili. Spremlja jih in zalezuje, na trenutek, ko jim bo pokazal, kdo je glavni, je sposoben čakati leta. Sodnikov seznam ima čedalje več kljukic.

A kot rečeno, kdo ji bo verjel. Policija je bila pri raziskavi umorov neuspešna in s časom je primere opustila. Storilec je pameten. Nobenih sledi ne pušča. Uspeva mu že dobrih dvajset let.

Jeri se obrne na Lacy Stoltz. Zaposlena je na Odboru za nadzor sodstva, kjer preiskuje sodnike obtožene nepravilnosti. Lacy se sprva otepa primera. Prepričana je, da je zadeva zrela za policijo ali FBI, a Jeri jim ne zaupa, prestrašena je in verjame samo Lacy.

Je možno, da je sodnik tako moten, da tiste, ki so se mu zamerili enostavno, pošlje v onstranstvo in lepo živi naprej, kot da se ni nič zgodilo. Čeprav je Lacy pravnica in ni usposobljena za policijsko delo, bo s pomočjo FBI zadevi prišla do dna. Toda ali bo pravici zadoščeno, to je pa druga zgodba, čeprav bi morala biti ista. 😎

Mene Grisham nikoli ne razočara. 😊

Ocena: 4/5

Zlata podlesna vetrnica

John Grisham

Sodnikov seznam

Naslov izvirnika:

The judge's list

Prevod:

Jure Šešet

Založba Učila, Tržič, 2023

342 strani

"Bannick je končal študij prava na Univerzi Miami. Bil je pripravnik v neki veliki tamkajšnji odvetniški pisarni, kjer je spoznal Kronkeja, višjega družabnika. Betty meni, da so Bannicku v pisarni v zadnjem hipu odrekli ponudbo za službo in da je bil opeharjen. To ga je gotovo zelo razburilo."

Odlomek iz knjige: John Grisham, Sodnikov seznam, stran132)

Detajl Plečnikove krstilnice v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. 

John Grisham - Otok Camino 

Nedolžen sem