Nataša Konc Lorenzutti - Beseda, ki je nimam

 

Roman Beseda, ki je nimam, slovenske avtorice Nataše Konc Lorenzutti, je pretresljiva pripoved o ugrabljenih otrocih v drugi svetovni vojni.

Zgodbe iz krute preteklosti se prepletajo s sedanjostjo. Maturantka Sonja se kljub obveznostim, ki jo čakajo, matura in priprava na sprejemne izpite na igralski akademiji, strastno loti iskanja nonine sestre, ki je bila skupaj z njo in bratom odvzeta staršem. Nona in brat sta se po vojni vrnila, za sestro Sonjo, ki je bila takrat še dojenčica in po kateri je tudi maturantka dobila ime, se je izgubila vsaka sled. 

Kaj se dogaja v glavah ljudi, ki si lahko izmislijo take krutosti?! 😢

Ker se je v nacistični Nemčiji rodilo premalo zdravih in "rasno čistih" otrok, so se lotili kraje otrok iz držav, ki so jih okupirali. Tudi iz takratne naše skupne države Jugoslavije. Staršem so odvzeli otroke, njih pa poslali v taborišča od koder se je malo kdo vrnil. Otroci, ki so izpolnjevali "rasne" kriterije, so šli v posvojitev h nemškim družinam. Ostali, predvsem večji otroci pa so pristali v delovnih taboriščih. 

Nona je večkrat pripovedovala zgodbe iz teh krutih časov. Nekako se ji je zdelo, da jih mora povedati, da ljudje vedo kaj se je dogajalo. Njen brat, ki je bil nekaj let starejši je ubral drugo pot. O krutostih, ki jih je videl in doživel, ni nikoli spregovoril.

Maturantka Sonja s pomočjo svoje družine postopoma odkriva tančice družinskih skrivnosti o katerih se ni nikoli govorilo. Bo našla tudi svojo soimenjakinjo, zaradi katere jo je tako potegnilo v raziskovanje ukradenih otrok!

Kljub temu, da je tema romana kruta in nedoumljiva, je roman berljiv in napet do zadnje strani.

Ocena: 4,5/5

Kanjon reke Soče

Nataša Konc Lorenzutti

Beseda, ki je nimam

Založba Miš, Dob pri Domžalah

Zbirka Bisernice

262 strani

'Brala je pričevanje moža, ki je pri petdesetih izvedel, da ni pravi sin svojih nemških staršev, saj je bil vzgojen v Lebensbornovem programu kot otrok Norvežanke, prisiljene v paritev z esesovcem. Takšne matere so bile dvojno kaznovane. Lasten narod jih je izločil in preganjal kot izdajalke, otroci pa so jim bili vzeti. Mož, ki je povedal zgodbo, ni nikoli srečal svoje prave matere. V času, ko se je dokopal do njenega imena, je bila že mrtva. Izbrskal je dokumente, ki so pričali o tem, da je bil oddan v domu Sonnenwiese v Kohren-Sahlisu. Ta naslov pa je Sonja že prej zasledila v brošuri iz noninega predala. Kako jo je odkritje streslo!' (Odlomek iz knjige, Beseda, ki je nimam, stran 97)

Barvitost reke Soče